Madžarščina (magyar): ugrofinski jezik — izvor, značilnosti in besedišče

Madžarščina (madžarsko magyar) je ugrofinski jezik, ki spada v družino uralskih jezikov. Pripada ugrski veji jezikov in je genetsko najbližje povezana z jeziki Hanti in Mansi, ki se govorita v zahodnem Sibiru.

Izvor in zgodovina

Madžarščina ima korenine v proto-uralskem jeziku; ugrska veja, kamor spada, se je ločila od drugih uralskih jezikov pred več tisoč leti. Prednik madžarščine je v času selitev prebivalstva proti zahodu mešal vplive sosednjih ljudstev. Približno v 9. stoletju so Madžari vdorili in se naselili v Panonski nižini (Karpatno-panonjska kotlina), kjer se je jezik razvijal naprej v kontaktnem okolju z romanskimi, germanskimi, slovanskimi in turškimi jeziki. Najstarejši znani zapisi v madžarščini segajo v 11.–13. stoletje (npr. Halotti beszéd iz konca 12. stoletja).

Razširjenost in govorce

Madžarščina je uradni jezik Madžarske in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Govori jo približno 13 milijonov ljudi; največ v Madžarski, znatne manjšine pa živijo v sosednjih državah — v Romuniji (Transilvanija), Slovaški, Srbiji (Vojvodina), Ukrajini (Zakarpatska oblast), Avstriji in na Hrvaškem — ter v madžarski diaspori po svetu.

Dialekti in standard

Obstaja več narečij madžarščine; glavni dialekti so pogosto razvrščeni v zahodne, osrednje in vzhodne skupine. Standardna madžarščina (zvezni jezik) temelji predvsem na osrednjih in budimpeških govorih. Nekatere zgodovinsko zanimive skupine narečij so székely (v Transilvaniji) in csángó (v Romuniji), ki ohranjata arhaične lastnosti jezika.

Fonologija in slovnica — glavne značilnosti

Agulinacija: Madžarščina je aglutinativni jezik: slovnični pomen se običajno izraža z dodajanjem pripon in končnic k osnovnim besedam.
Samoglasnična harmonija: Besede pogosto sledijo pravilom harmoničnega ujemanja samoglasnikov (prednje vs. zadnje samoglasnike), kar vpliva na izbiro oblikilnih pripon.
Veliko sklonov: Namesto klasičnih indoevropskih sklonov madžarščina uporablja sistem padežnih pripon; število razlikovanih oblik je pogosto navedeno okoli 18 (odvisno od klasifikacije).
Brez gramatičnega spola: V madžarščini ni razlikovanja po spolu pri samostalnikih in zaimkih (poleg tretjeosebnega edninskega zaimka za ljudi — on/ona/ono je enotno).
Besedni red: Osnovni vrstni red je SVO (osebek – povedek – predmet), vendar je pozicioniranje za poudarjanje in fokus prilagodljivo; pomen pogosto določa tudi vrstni red elementov v stavku.

Pisava in črke

Madžarščina uporablja latinično pisavo z dodatnimi črkami in diakritičnimi znaki (npr. á, é, í, ó, ú, ő, ű, ö, ü) ter številne digrafe (cs, sz, gy, ny, zs, ljipodobno), ki predstavljajo posamezne glasove. Pred uporabo latinske pisave so v preteklosti uporabljali tudi staro madžarsko ročno pisavo (rovásírás).

Besedišče in vplivi

Čeprav madžarščina ni indoevropski jezik, je bila skozi stoletja močno izpostavljena jezikovnim stikom. V njenem besedišču so opazni vplivi iz slovanskih in turških jezikov ter iz nemščine, pa tudi iz latinščine in grščine (predvsem preko vere in kulture) ter v sodobnem času iz angleščine. Hkrati madžarščina pogosto tvori domače sestavljanke in prevode namesto neposrednega prevzema tujk (npr. za besedo 'računalnik' uporabljajo számítógép, dobesedno 'števcamera').

Primeri osnovnih besed

zdravo: szia ali jó napot
da: igen
ne: nem
hvala: köszönöm
prosim: kérem
ljubim te: szeretlek
hiša: ház
miza: asztal

Zaključek

Madžarščina je edinstven evropski jezik z jasnimi značilnostmi uralske jezikovne družine: aglutinativno strukturo, samoglasniško harmonijo in bogatim sistemom pripon. Hkrati je jezik rezultant zgodovinskih stikov z različnimi kulturami, kar se odraža v bogatem in raznolikem besedišču. Zaradi svoje posebne strukture in zgodovine ostaja predmet zanimanja jezikoslovcev in priljubljen pri tistih, ki se učijo jezike iz povsem druge družine kot so indoevropski jeziki.

Govorci in narečja

Madžarščino govori približno 13 milijonov ljudi. Večina jih živi na Madžarskem (približno 10 milijonov) in v Romuniji (približno 1,5 milijona), govorijo pa tudi na Slovaškem, v severnem delu Srbije (Vojvodina), Ukrajini in drugih državah. Madžarščina je uradni jezik Madžarske in eden od uradnih jezikov Evropske unije (EU). Je tudi uradni jezik Avtonomne republike Vojvodine (Srbija) in nekaterih krajev v Republiki Sloveniji.

Madžarščina ima več narečij, vendar se ljudje med seboj zlahka razumejo. Narečje Csángó v Romuniji je arhaično in se je spremenilo manj kot druga narečja.

Madžarski knjižni jezik temelji na severovzhodnem narečju.

Čeprav madžarščina ni indoevropski jezik, je v njenem besedišču veliko besed iz slovanskih in turških jezikov ter tudi iz nemščine.

Gramatika

Madžarska slovnica se zelo razlikuje od indoevropskih jezikov, kot je angleščina.

Madžarščina nima slovničnega spola. Na primer, ni ločenih besed za "on" in "ona", ampak je en sam zaimek (ő). Namesto predlogov (kot sta "od" ali "z") madžarščina uporablja končnice (delce na koncu glavnih besed). Na primer "iz Budimpešte" postane Budapestről, "z Aleksandro" pa Alexandrával.

Druga madžarska značilnost je samoglasniška harmonija: priponske končnice se spreminjajo glede na samoglasnik glavne besede (usklajujejo se z njim). Če je v glavni besedi a, ima priponski samoglasnik običajno tudi a (fa "drevo" in fával "z drevesom"), če pa je v glavni besedi e, se priponski samoglasnik prav tako spremeni v e (teve "kamela" in tevével "s kamelo").

Madžarske besede imajo naglas na prvem zlogu.

Pisanje

Madžarska abeceda temelji na latinici. Nekatere črke imajo diakritična znamenja (pike ali vejice), zato ima madžarščina 44 črk, kar je več kot 26 črk v angleščini.

Ker je madžarska pisava večinoma fonetična, je zapisovanje besed enostavno, če poznamo njihovo izgovorjavo.

Zgodovina

Najstarejše znane madžarske pisne besede so zapisane v latinskem dokumentu, ustanovni listini opatije Tihany (1054). Pogrebni govor in molitev (1192-95) ter staromadžarska Marijina žalostinka (13. stoletje) sta najstarejši znani neprekinjeni madžarski besedili.

V 16. stoletju so bila objavljena prva tiskana madžarska besedila. Moderni knjižni jezik se je pojavil v 18. in 19. stoletju.

Madžarščina je med letoma 1844 in 1849 ter nato še leta 1867 zamenjala latinščino za uradni jezik Madžarske.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je madžarski jezik?

O: Madžarščina je uralski jezik.

V: Kako je madžarščina znana v svojem jeziku?

O: Madžarščina je v svojem jeziku znana kot madžarščina.

V: Kateri drugi jeziki spadajo v ugrofinsko jezikovno družino?

O: V ugrofinsko jezikovno družino spadajo še finščina, estonščina, laponščina in nekateri drugi jeziki, ki se govorijo v Rusiji, na primer hantski in mansijski jezik.

V: Kateri jeziki so najtesneje povezani z madžarščino?

O: Madžarščini sta najbolj sorodna jezika hantščina in mansijski jezik.

V: Ali je madžarščina indoevropski jezik?

O: Ne, madžarščina ni indoevropski jezik.

V: Kakšno besedišče najdemo v madžarskem jeziku?

O: Madžarski jezik ima v svojem besedišču besede iz slovanskih, turških in nemških jezikov.

V: Kako madžarski jezik poimenuje svoj jezik?

O: Madžarsko ime za njihov jezik je madžarščina.