Madžarščina
Madžarščina je ugrofinski jezik, ki spada v družino uralskih jezikov. Madžarsko ime za ta jezik je magyar.
Med ugrofinske jezike spadajo tudi finščina, estonščina, laponščina (sami) in nekateri drugi jeziki, ki se govorijo v Rusiji: Hanti in Mansi sta najbolj sorodna madžarščini. Madžarsko ime za ta jezik je magyar.
Čeprav madžarščina v nasprotju z večino drugih evropskih jezikov ni indoevropski jezik, je v njenem besedišču veliko besed iz slovanskih in turških jezikov ter tudi iz nemščine.
Govorci in narečja
Madžarščino govori približno 13 milijonov ljudi. Večina jih živi na Madžarskem (približno 10 milijonov) in v Romuniji (približno 1,5 milijona), govorijo pa tudi na Slovaškem, v severnem delu Srbije (Vojvodina), Ukrajini in drugih državah. Madžarščina je uradni jezik Madžarske in eden od uradnih jezikov Evropske unije (EU). Je tudi uradni jezik Avtonomne republike Vojvodine (Srbija) in nekaterih krajev v Republiki Sloveniji.
Madžarščina ima več narečij, vendar se ljudje med seboj zlahka razumejo. Narečje Csángó v Romuniji je arhaično in se je spremenilo manj kot druga narečja.
Madžarski knjižni jezik temelji na severovzhodnem narečju.
Čeprav madžarščina ni indoevropski jezik, je v njenem besedišču veliko besed iz slovanskih in turških jezikov ter tudi iz nemščine.
Gramatika
Madžarska slovnica se zelo razlikuje od indoevropskih jezikov, kot je angleščina.
Madžarščina nima slovničnega spola. Na primer, ni ločenih besed za "on" in "ona", ampak je en sam zaimek (ő). Namesto predlogov (kot sta "od" ali "z") madžarščina uporablja končnice (delce na koncu glavnih besed). Na primer "iz Budimpešte" postane Budapestről, "z Aleksandro" pa Alexandrával.
Druga madžarska značilnost je samoglasniška harmonija: priponske končnice se spreminjajo glede na samoglasnik glavne besede (usklajujejo se z njim). Če je v glavni besedi a, ima priponski samoglasnik običajno tudi a (fa "drevo" in fával "z drevesom"), če pa je v glavni besedi e, se priponski samoglasnik prav tako spremeni v e (teve "kamela" in tevével "s kamelo").
Pisanje
Madžarska abeceda temelji na latinici. Nekatere črke imajo diakritična znamenja (pike ali vejice), zato ima madžarščina 44 črk, kar je več kot 26 črk v angleščini.
Ker je madžarska pisava večinoma fonetična, je zapisovanje besed enostavno, če poznamo njihovo izgovorjavo.
Zgodovina
Najstarejše znane madžarske pisne besede so zapisane v latinskem dokumentu, ustanovni listini opatije Tihany (1054). Pogrebni govor in molitev (1192-95) ter staromadžarska Marijina žalostinka (13. stoletje) sta najstarejši znani neprekinjeni madžarski besedili.
V 16. stoletju so bila objavljena prva tiskana madžarska besedila. Moderni knjižni jezik se je pojavil v 18. in 19. stoletju.
Madžarščina je med letoma 1844 in 1849 ter nato še leta 1867 zamenjala latinščino za uradni jezik Madžarske.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je madžarski jezik?
O: Madžarščina je uralski jezik.
V: Kako je madžarščina znana v svojem jeziku?
O: Madžarščina je v svojem jeziku znana kot madžarščina.
V: Kateri drugi jeziki spadajo v ugrofinsko jezikovno družino?
O: V ugrofinsko jezikovno družino spadajo še finščina, estonščina, laponščina in nekateri drugi jeziki, ki se govorijo v Rusiji, na primer hantski in mansijski jezik.
V: Kateri jeziki so najtesneje povezani z madžarščino?
O: Madžarščini sta najbolj sorodna jezika hantščina in mansijski jezik.
V: Ali je madžarščina indoevropski jezik?
O: Ne, madžarščina ni indoevropski jezik.
V: Kakšno besedišče najdemo v madžarskem jeziku?
O: Madžarski jezik ima v svojem besedišču besede iz slovanskih, turških in nemških jezikov.
V: Kako madžarski jezik poimenuje svoj jezik?
O: Madžarsko ime za njihov jezik je madžarščina.
