Sena (Seine) - reka v Franciji: dolžina, potek in glavna mesta
Sena je reka v Franciji. V Rokavski preliv se izliva med mestoma Le Havre in Honfleur. Dolga je 777 kilometrov in je druga najdaljša reka v Franciji. Druga pomembna mesta ob njenem toku so Pariz, Troyes in Rouen. Njeno porečje ima površino približno 78.650 km² (približno 30.370 kvadratnih milj). Sena se začne v kraju Source-Seine v Côte-d'Or v deželi Bourgogne-Franche-Comté na višini približno 444 metrov.
Izvir in potek
Sena izhaja iz izvira Source-Seine, ki leži v hribovju vzhodne Francije. Od izvira teče najprej proti severozahodu, skozi podeželje Burgundije, nato pa skozi več regij vse do izliva v Rokavski preliv. Na svoji poti povezuje različne geografske pokrajine — od gozdnatih in kmetijskih območij do gosto naseljenih mestnih središč.
Pritoki in porečje
Pritoki Sene so številni in pomembni za hidrologijo reke. Med glavnimi pritoki so Yonne, Marne, Oise, Aube, Loing in Eure. Skupno porečje zajema obsežna območja severne in osrednje Francije, kar vpliva na pretok reke in možnost poplav ob močnem deževju ali hitrem taljenju snega.
Plovnost in gospodarska vloga
Sena je pomembna plovna pot: rečna plovnost omogoča promet rečnih barž in turističnih plovil, del toka pa je dostopen tudi za večja tovorna plovila in občasno tudi za ladje, ki prihajajo iz Rokavskega preliva. Pomembne pristaniške dejavnosti potekajo v Rouenu in v okolici izliva pri Le Havre. V zgodovini je reka igrala ključno vlogo pri razvoju trgovine in industrije v regijah ob njenem toku.
Kulturni in zgodovinski pomen
Sena ima velik kulturni pomen, še posebej v Parizu, kjer njene obale tvorijo enega najbolj prepoznavnih mestnih prizorov. V Parizu je več znamenitih mostov (npr. Pont Neuf, Pont Alexandre III, Pont des Arts) in promenad ob reki, obale pa so uvrščene na seznam svetovne dediščine UNESCO kot "Banks of the Seine" zaradi njihovega zgodovinskega in urbanističnega pomena. Sena je bila in ostaja vir navdiha za umetnike, pesnike in slikarje.
Riziki, zaščita in upravljanje
Sena je podvržena sezonskim nihajem vodostaja in občasnim hudim poplavam; ena najbolj znanih je velika poplava v Parizu leta 1910. Zaradi tega so vzpostavljeni sistemi spremljanja vodostaja, javni ukrepi za obrambo pred poplavami ter infrastrukturne rešitve za upravljanje pretoka in varnost ob reki. Varovanje kakovosti vode in upravljanje porečja sta pomembna za ohranjanje ekosistemov in varno rabo reke za prebivalce ter gospodarstvo.
Turizem
Sena privablja številne turiste: rečni izleti po Parizu, sprehodi ob njenih bregovih, izleti v Rouen, Troyes in druge obrežne kraje ponujajo kombinacijo narave, zgodovine in kulture. Reka je priljubljena tudi pri ribičih in pri ljubiteljih vodnih športov na določenih odsekih.
Skupaj predstavlja Sena eno izmed najbolj prepoznavnih rek v Franciji — živahno vodno pot z bogato zgodovino, pomembno vlogo v gospodarstvu in izrazito kulturno vrednostjo.
Sena izvira v bližini Dijona v vzhodnem delu osrednje Francije in teče skozi Pariz v Rokavski preliv.
Navigacija
Med Rouenom in morjem lahko po Seni plujejo čezoceanska plovila, dolga do 280 metrov (920 čevljev) in težka do 150.000 ton. Ta del reke je dolg približno 120 kilometrov. Po njej lahko plujejo ladje z ugrezom do 10 metrov (33 čevljev). Ugrez je beseda, ki opisuje višino dela ladje, ki je pod vodno črto. Na tem odseku so trije mostovi. Mostove je mogoče dvigniti. Največji ugrez (ali višina nad vodno črto) ladje je 50 metrov (160 čevljev). Ker je mostov malo, je mogoče reko prečkati s trajektom, in sicer na različnih lokacijah. Pristanišče Rouen je pomembno pomorsko pristanišče v Franciji; je najpomembnejše pristanišče v Evropi za žita ter najpomembnejše pristanišče v Franciji za moko in gnojila. Čeprav je pristanišče Le Havre pomembnejše za nafto, je pristanišče Rouen še vedno pomembno. V pristanišču Rouen vsako leto pretovorijo približno 25 milijonov ton proizvodov.
V 19. stoletju so med Rouenom in Parizom popravili strugo reke. Na reki je sedem zapornic. Po reki lahko krožijo barke s trgovsko opremo z nosilnostjo do 350 ton. Velikost zapornice določa največjo velikost ladje. Ko so v Franciji zgradili večino kanalov, je minister za javna dela Charles de Freycinet določil največjo dolžino zapornic. Tako so bile največje dimenzije ladje 38,5 metra (126 čevljev) krat 5,05 metra (16,6 čevlja), z ugrezom 2,5 metra (8 čevljev in 2 palca). V primeru francoskih kanalov je največji ugrez 1,8 metra. Tovor enega peniche je približno enak tovoru desetih tovornjakov ali osmih železniških vagonov. Druge vrste ladij, ki lahko krožijo, imajo nosilnost od 800 ton (790 dolgih ton; 880 kratkih ton) do 1 350 ton (1 330 dolgih ton; 1 490 kratkih ton). Konvoji bark z dolžino od 40 metrov (130 čevljev) do 70 metrov (230 čevljev) in lahko prevažajo med 3 000 tonami (3 000 dolgih ton; 3 300 kratkih ton) in 10 000 tonami (9 800 dolgih ton; 11 000 kratkih ton) tovora. Druge ladje vključujejo rečna plovila, ki lahko prevažajo do 4.000 ton (3.900 dolgih ton; 4.400 kratkih ton) tovora.
Pariško pristanišče je najpomembnejše rečno pristanišče v Franciji: Letno pretovorijo približno 20,2 milijona ton blaga, od tega 20 milijonov ton blaga iz rečnega prometa. Obstaja projekt, imenovan Seine-Nord Europe Canal, za izgradnjo visokozmogljivega kanala, ki bi povezal pariško regijo s pristanišči Antwerpen, Dunkerque in Rotterdam, za velike ladje s širino 11,5 metra (38 čevljev) in dolžino 185 metrov (607 čevljev).
Zapornica v Poses-Amfrevillu je prva, ki prihaja z morja.
Poplave
Poročali so o različnih poplavah reke. Najstarejše poročilo je od cesarja Julijana, ki je v svojem delu Misopogon poročal o poplavi reke leta 358. Gregor iz Toursa je v svojem delu Historia Francorum poročal o poplavi februarja leta 528.
Umetnost
· 
Ladijska dirka v Argenteuilu, Claude Monet (Musée d'Orsay)
· 
Sena v Burgivalu, Alfred Sisley (Metropolitanski muzej umetnosti)
Reka je navdihovala različne slikarje, predvsem v 19. in 20. stoletju. Honoré de Balzac jo opisuje v številnih svojih knjigah. Gustave Flaubert je reko uporabil kot metaforo ali podobo, s katero opisuje tok časa. Med drugimi avtorji sta Jacques Prévert in Guillaume Apollinaire.
