Rotterdam
Rotterdam je drugo največje mesto na Nizozemskem. V njem živi približno 650.000 ljudi. Na mestnem območju živi približno 1,1 milijona ljudi. Rotterdam ima tudi eno največjih pristanišč na svetu. Je največje pristanišče v Evropi. Mesto leži ob več rekah, predvsem ob reki Maas. Rotterdam ima tako kot vsa Nizozemska oceansko podnebje (Cfb po Koeppenovi podnebni klasifikaciji).
V njem je tudi univerza Erasmus University Rotterdam.
Zgodovina
Leta 1260 so čez reko Rotte, kjer je zdaj Hoogstraat, zgradili jez. Ime Rotterdam izhaja iz tega jezu. Naselje je bilo sprva navadna ribiška vas, vendar je kmalu postalo cvetoče trgovsko pristanišče. Mesto je leta 1340 dobilo mestne pravice, leta 1360 pa še mestno obzidje. Rotterdam je postal pomembno mesto na Nizozemskem sredi 15. stoletja, ko je zmagal v majhnih vojnah proti Delftu in Goudi. Med letoma 1449 in 1525 je bila zgrajena gotska cerkev (Laurenskerk). V mestu je takrat živelo približno 10.000 ljudi. Mesto se je leta 1573 uprlo španski okupaciji in postalo eno glavnih mest v osemdesetletni vojni. Rotterdamsko pristanišče se je zelo razširilo konec 16. stoletja in v začetku 17. stoletja. Ob koncu 17. stoletja je v mestu živelo skoraj 50 000 ljudi. Vendar mesto ni gradilo zunaj mestnega obzidja. Mesto je postalo zelo prenatrpano.
Rotterdamsko pristanišče je v 19. stoletju postajalo vse večje, ko so izkopali več novih kanalov. To so bili: Neuwe Waterweg (v prevodu: Nova vodna pot) in Voornse Kanaal. Mesto je hitro raslo zaradi ogromne količine dela v pristanišču. Število prebivalcev se je s 160 000 leta 1880 povečalo na 315 000 leta 1900. Zgrajeni so bili različni novi predeli, kot so Cool, Crooswerk in Nieuwe Westen. Del Rotterdama so postali tudi sosednji kraji. Leta 1920 je mesto prvič v svoji zgodovini imelo več kot 500.000 prebivalcev.
Druga svetovna vojna
Maja 1940 je nacistična Nemčija napadla Nizozemsko. V bitki za Nizozemsko je prišlo do hudih spopadov v Rotterdamu. Nemci so 14. maja 1940 bombardirali Rotterdam. Škoda je bila ogromna; v samo 15 minutah je bilo uničenih 24 000 stavb, od starega središča Rotterdama pa ni ostalo skoraj nič. 800 ljudi je takoj umrlo, 80 000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Bombardiranje je uničilo tudi ladjo Willemsbrigde, eno od dveh takratnih brigad čez reko Maas. Nemci so most hitro popravili, saj je bil za mesto življenjskega pomena. Med nemško okupacijo so sosednji kraji Hillegersberg, Schiebroek, Overschie, Kralingseveer in Ijsselmonde priključeni (put by) k Rotterdamu. 11. novembra 1944 se je zgodila velika razzija. Približno 50.000 moških iz Rotterdama, starih od 17 do 40 let, je bilo deportiranih v delovna taborišča. Mesto je izgubilo tudi veliko ljudi v lakoti leta 1944 (hongerwinter (lit. Zima lakote)).
Po vojni
Rotterdam je bil po vojni hitro obnovljen, vendar je modernizacija povzročila, da številnih starih stavb niso popravili, temveč so jih nadomestili s povsem novimi. To je privedlo do tega, da je središče Rotterdama sestavljeno iz novih stavb, kar v evropskih mestih ni običajno. Rotterdamska pristanišča so se v drugi polovici 20. stoletja še povečala. Nova območja, zgrajena tik ob morju, so Botlek, Maasvlakte in Europoort. Mosta Euromast (visoka 185 m) postane ikona Rotterdama. Leta 1968 je v Rotterdamu začela obratovati podzemna železnica, ki je bila takrat prva podzemna železnica na Nizozemskem. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je povečalo število nebotičnikov. Nebotičnik Delftse Poort, ki je bil dokončan leta 1991, je bil s 151 m najvišji nebotičnik na Nizozemskem, dokler ni leta 2009 najvišja stavba postal Maastoren s 165 m. Novi most Erasmusbridge, ki je bil dokončan leta 1996, je dal Rotterdamu nov simbol.
Rotterdam po bombardiranju v okolici Laurenskerka
Projekt Brandgrens (požarna meja) v noči na 15. maj 2007
Erasmusbrigde s starega pristanišča
Okrožja
Mesto Rotterdam je razdeljeno na 14 okrožij, vsako z več soseskami. Okrožja so:
- Rotterdam Centrum
- Charlois
- Delfshaven
- Feijenoord
- Hillegersberg-Schiebroek
- Hoek van Holland
- Hoogvliet
- IJsselmonde
- Kralingen-Crooswijk
- Noord
- Overschie
- Pernis
- Prins Alexander
- Rozenburg
Pomembne osebe iz Rotterdama
- Leo Beenhakker
- Thea Beckman
- Pascal Bosschaart
- Giovanni van Bronckhorst
- Willem Pieterszoon Buytewech
- Ferry Corsten
- Jules Deelder
- Julian "Bean" Delphiki (literarni lik)
- Edsger Dijkstra
- Royston Drenthe
- André van Duin
- Desiderius Erasmus
- Pim Fortuyn
- Ida Gerhardt
- Jacobus van 't Hoff
- Marianne Heemskerk
- Bep van Klaveren
- Rem Koolhaas
- Kruimeltje (literarni lik)
- Ruud Lubbers
- Paul de Leeuw
- Rie Mastenbroek
- Robin van Persie
- Hendrik Martenszoon Sorgh
- Ron Steens
- Marten Toonder
Vprašanja in odgovori
V: Koliko prebivalcev ima Rotterdam?
O: Leta 2021 je v Rotterdamu živelo približno 653.000 ljudi.
V: Kakšno je podnebje v Rotterdamu?
O: Podnebje v Rotterdamu je oceansko (Cfb po Koeppenovi podnebni klasifikaciji).
V: V katerem mestu se nahaja največje pristanišče v Evropi?
O: Največje pristanišče v Evropi je v Rotterdamu.
V: Katera reka teče skozi Rotterdam?
O: Skozi Rotterdam teče reka Maas.
V: Ali je v Rotterdamu univerza?
O: Da, ima. V njem se nahaja Univerza Erasmus v Rotterdamu.
V: Kdaj je Rozenburg postal del občine Rotterdam?
O: Rozenburg je postal del občine Rotterdam 18. marca 2010.
