Sveti Peter (grško Πετρος, "skala"), imenovan tudi Simon (Kefa) Peter, je eden od dvanajstih Jezusovih apostolov. V Novi zavezi se o njem pogosto govori; večino podatkov o njem najdemo prav v Svetem pismu. V evangeliju je zapisano, da bo Jezus Kristus naredil Petra za "skalo" (temelj) Cerkve — znana izjava iz Evangelija po Mateju 16,18: Ti si Peter (skala) in na tej skali bom zgradil svojo Cerkev. Ta izjava je skozi zgodovino postala osrednja točka razumevanja Petrovega pomena v različnih krščanskih tradicijah.
Izvor in družinsko ozadje
Peter se je rodil verjetno v Galileji, najpogosteje omenjajo kraja Bethsaida ali Kapernaum. Izvorno ime je bilo Simon; priimek je bil po očetu Jonah ali Jona (Simon bar Jonah). Pred srečanjem z Jezusom je bil ribič, skupaj z bratom Andrejem, ki ga je pripeljal k Jezusu. Njegov življenjski slog in izkušnje ribiča pojasnjujejo nekatere Jezusove podobe in govorice, vključno z natezanjem mrež, ladjo in podobami ribištva.
Vloga v Novi zavezi
V evangelijih in v Novi zavezi je Peter prikazan kot vodilna osebnost med apostoli: pogosto je tisti, ki sprašuje, priznava ali prevzame pobudo. Poleg Matejevega prizora o "skali" so znani tudi dogodki, kot so čudeži, govorice in ključna pričevanja v poevangeličnih pripovedih. V Dnevi apostolov (»Acts«) se pojavi kot osebnost, ki oznanja evangelij, izvaja čudeže in igra pomembno vlogo pri širjenju krščanstva med Judi ter pri prvih stikih z nejudovskimi verniki — na primer v zgodbi o Korneliju, ki simbolizira odpiranje cerkve do poganov.
Pogosto so mu v Novi zavezi pripisane tudi avtorstva dveh pismov v Novej zavezi — Prvega in Drugega pisma Petru — čeprav sodobni raziskovalci razpravljajo o njihovi avtorstvu in dataciji. Po nekaterih interpretacijah se v evangelijih pojavljajo tudi Peterjeve napake in čustvene reakcije (npr. tremo, odločni trenutki, trojno preklinjanje Jezusa), kar ga naredi bolj človeškega in prepoznavnega kot besedilno vodilo in zgodovinsko osebnost.
Zadnja leta in smrt
Datum rojstva Petra ni znan; smrt pa mu tradicionalno pripisujejo v času Nerovega preganjanja kristjanov v Rimu, okoli leta 64 n. št. Tradicija navaja, da je bil Peter v Rimu mučen in pribit na križ; ta način smrti imenujemo križanje. Po apokrifnih spisih, zlasti po »Deeds of Peter« in drugih neuradnih virov, naj bi prosil, naj ga križajo z glavo navzdol, ker se je čutil nevrednega, da bi umrl enako kot Jezus; omenjene zgodbe najdemo med apokrifnimi besedili (apokrifnimi delih). Večina zgodovinskih virov navaja predvsem, da je bil Peter umorjen v Rimu, natančni podrobnosti pa ostajajo predmet zgodovinske razprave.
Petrova vloga v Rimu in cerkveni pomen
V rimski tradiciji velja Peter za prvega škofa Rima, kar je temelj katoliške teološke povezave s konceptom papeške avtoritete in apostolskega nasledstva. Rimski katoličani vidijo v Petrovi vlogi utemeljitev za primat papeža kot Petrovega naslednika. Po drugi strani pravoslavna Cerkev Petra priznava kot prvo med enakimi (primus inter pares) — torej s posebnim častnim mestom, a ne nujno z absolutno jurisdikcijo nad vsemi cerkvami. Zgodovinska točnost in interpretacija Petrovega bivanju v Rimu ter njegovega uradnega položaja sta predmet strokovnih razprav, zgodovinskih raziskav in teoloških interpretacij.
Simboli, upodobitve in pobožnost
V umetnosti je Peter pogosto upodobljen s ključi — simbolično povezavo na nebeškega kraljestva (ki jih rimski katoličani razumejo kot znamenje njegovega prvenstva nad Cerkvijo), kar spominja na obljubo iz Evangelija po Mateju 16,19. Drugi pogosti atributi so petelin (spomin na njegovo trojno zanikanje Jezusa), ribiška mreža ali čoln (spomin na njegovo prejšnje poklicno dejavnost), knjiga ali zvitki (kot znak učenja in pisem, ki jim je pripisano avtorstvo) ter mučeniška križanja (v ikonografiji v povezavi z njegovim mučeništvom).
Napake in kesanje
Ena izmed najbolj znanih epizod iz Petra je njegovo trojno zanikanje Jezusa med Kristusovim trpljenjem, opisano v evangelijih. Po Jezusovem vstajenju je Peter v nekaterih pripovedih doživel odpuščanje in ponovno potrditev svoje vloge (npr. prizor v Janezovem evangeliju, kjer Jezus Petra večkrat vpraša: »Ali me imaš rad?« in mu daje nalogo čuvanja njegovih ovac). Ta prizor simbolizira Petrovo pokoro in ponovno poslanstvo kot pastir ljudstva.
Prazniki in čaščenje
Sveti Peter je eden najbolj slavnjenih apostolov v krščanski liturgiji. Skupni praznik svetega Petra in Pavla se obhaja 29. junija v zahodnem krščanstvu in se praznuje tudi v zahodni in vzhodni tradiciji kot dan spomina na njuno mučeništvo in temeljno vlogo pri širitvi krščanstva. Peter je tudi zavetnik ribarjev, mornarjev, Rima in mnogih cerkvenih skupnosti po svetu.
Pomen svetega Petra zajema več plati: zgodovinsko osebnost apostolske dobe, osrednji motiv teoloških razprav o oblasti in enotnosti Cerkve ter predmet bogate ikonografije in pobožnosti v različnih krščanskih tradicijah.