Okhotsko morje: lega v Tihem oceanu, otoki in geografske značilnosti

Okhotsko morje v Tihem oceanu: lega, otoki (Kamčatka, Kurili, Hokaido, Sahalin), zalivi in geografske značilnosti — izčrpen vodnik po obalnih predelih.

Koordinate: 55°N 150°E / 55°N 150°E / 55; 150

Okhotsko morje je obrobno morje v zahodnem delu Tihega oceana. Razprostira se med polotokom Kamčatka na vzhodu, Kurilskimi otoki na jugovzhodu, otokom Hokaido na jugu, otokom Sahalin na zahodu ter dolgim delom vzhodnosibirske obale (vključno s Šantarskimi otoki) na zahodu in severu. Na severovzhodu je Šelihovski zaliv. Imenuje se po Okhotsku, prvem ruskem mestu na Daljnem vzhodu.

Osnovne geografske značilnosti

Okhotsko morje pokriva veliko površino — približno 1,58 milijona km² — in je eno največjih obrobnih morij na svetu. Globina močno variira: povprečna globina znaša približno 859 m, največja pa okoli 3.372 m v globokih bazenih na vzhodnem delu morja. Vzdolž zahodne in severne strani prevladuje široka kontinentalna polica, medtem ko so globoke jame in strma dna bolj značilna za vzhodni del morja ob Kamčatki in pri Kurilskih otokih.

Hidrografija in podnebje

Morje ima hladno, subarktično do zmerno hladno podnebje. V severnih in zahodnih predelih se pozimi pogosto pojavlja morski led; led se začne oblikovati jeseni in je največji med decembrom in aprilom, s tem pa močno omejuje pomorski promet. V južnih delih ob Hokaidu in južnih Kurilih so temperature milejše in led je redkejši.

Vodne razmere oblikujejo hladni morske tokovi, ki potujejo iz severa in vzhoda ter prispevajo k visoki biološki produktivnosti. Poleti se pojavi močan cvet fitoplanktona, ki podpira bogate ribiške pobere. V morje se izliva vrsta manjših in srednje velikih sibirskih ter kamčatskih rek, ki vplivajo na slanost in prinašajo organske snovi ter usedline v obalne zalive.

Otok in obalne značilnosti

Najpomembnejše kopenske enote ob morju so:

• Sahalin — velik otok ob zahodnem obrežju, z raznolikim obalnim pasom in zalivi.
• Kurilski otoki — veriga vulkanskih otokov na jugovzhodu, ki ločuje Okhotsko morje od odprtega Tihega oceana.
• Hokaido — severni japonski otok, ki meji na morje na jugu.
• Šantarski otoki — skupina otokov ob vzhodnosibirski obali, pomembna za ptice in morske živali.

Poleg njih so pomembni številni manjši otoki, zalivi in ožine, ki vplivajo na lokalne tokove in hidrodinamiko morja.

Biotska raznovrstnost in ribištvo

Okhotsko morje je izjemno plodno in eden najpomembnejših ribiških predelov v severni Pacifiki. Med glavnimi plenili so različne vrste lososa (Oncorhynchus), trske, polak (walleye pollock), kozice in pladnjiški rak (krabi). Ekosistemu dajejo dinamiko tudi morske sesalce in ptice — v morju živijo različne vrste tjulnjev, Stellerjeva morska levica (steller sea lion) in številne kite ter morske ptice.

Gospodarski pomen

Ribištvo je glavna gospodarska dejavnost ob morju in bistven vir dohodka za obalne skupnosti. Poleg ribištva se v regiji razvijajo tudi energetski projekti — ob zahodni obali Sahalina so potekali veliki naftni in plinski projekti (znani kot Sakhalin‑1 in Sakhalin‑2), kar je povečalo gospodarski pomen območja.

Pomembne so tudi pristaniške dejavnosti v mestih, kot so Magadan, Okhotsk in druga regionalna središča, čeprav pomorski promet pogosto omejuje morski led in zahtevne meteorološke razmere.

Zgodovina in naselitve

Ob obalah Okhotskega morja živijo avtohtona ljudstva, kot so Nivhi, Ainu in drugi sibirski narodi, ki so izkoriščali bogate naravne vire morja. V 17. in 18. stoletju so ruski raziskovalci in fur traders (krznarji) razširili vpliv v tem delu Daljnega vzhoda; morje je dobilo ime po pristanišču Okhotsk. Sledi ruskega pomorstva in kasnejši japonsko-ruski vpliv so oblikovali tudi sodobne politične in gospodarske razmere v regiji.

Okoljske težave in zaščita

Regija se sooča z več okoljskimi izzivi: prekomerni ribolov, onesnaževanje zaradi industrijskih izpustov in morebitnih izlitij nafte ter vpliv podnebnih sprememb, ki spreminjajo obseg ledu in morske ekosisteme. Zaradi velike biotske vrednosti so nekatera območja zavarovana, vendar je uravnoteženje gospodarske rabe in ohranjanja narave še vedno ključna naloga za lokalne oblasti in mednarodne deležnike.

Pomembne opombe za potovanja in navigacijo

Za pomorski promet so značilne sezonske omejitve zaradi ledu in nepredvidljivega vremena. V načrtovanju plovil je treba upoštevati tudi omejitve pri vstopu v posamezne teritorijalne vode in morebitne varnostne zahteve, saj je morje strateško pomembno za Rusijo in Japonsko.

Okhotsko morje ostaja pomembno tako z vidika naravne raznovrstnosti kot gospodarskih virov, zato je razumevanje njegove geologije, hidrologije in ekosistema ključno za trajnostno rabo tega hladnega in plodnega dela Tihega oceana.

Geografija

Okhotsko morje obsega 611.000 kvadratnih kilometrov. (1.583.000 km²). Povprečna globina je 2.818 čevljev (859 metrov). Največja globina je 3 372 metrov (11 063 čevljev). Z Japonskim morjem je na zahodu povezano prek Sahalinskega in Tatarskega zaliva, na jugu pa prek ožine La Pérouse.

Pozimi je potovanje po Okhotskem morju oteženo ali celo nemogoče zaradi velikih ledenih plazov.

Z izjemo otoka Hokkaidō, enega od japonskih domačih otokov, morje z vseh strani obdaja kopno Ruske federacije. Zato se na splošno šteje za del Rusije.

Nacionalni park Shiretoko na obali Ohotskega morja na Hokaidu na Japonskem

Pomembna morska pristanišča

• Abashiri, Hokkaidō, Japonska
• Magadan, Magadan, Rusija
• Monbetsu, Hokkaidō, Japonska
• Palana, Kamčatka, Rusija
• Wakkanai, Hokkaidō, Japonska

Zaliv Nagajevo pri Magadanu, Rusija

Vprašanja in odgovori

V: Katere so koordinate Okhotskega morja?

V: Kaj je Okhotsko morje?

V: Katere geografske značilnosti obkrožajo Okhotsko morje?

V: Kako se imenuje severovzhodni del Okhotskega morja?

V: Zakaj se imenuje Okhotsko morje?

V: Ali so Šantarski otoki v Okhotskem morju?

V: Kaj je obrobno morje?

Išči po črki