Plavutonožci (tjulnji) — mroži, ušati in pravi tjulnji: opis
Plavutonožci (tjulnji): odkrijte mrože, ušate in prave tjulnje — zgradbo, prilagoditve, prehrano, vedenje in zanimivosti o življenju v morju.
Plavutonožci so tjulnji in njihovi sorodniki, skupina polvodnih morskih sesalcev. Pinnipedi spadajo v red mesojedcev (Carnivora). Obstajajo tri družine tjulnjev: Odobenidae (mroži), Otariidae (ušati tjulnji, vključno z morskimi levi in kožuharji) in Phocidae (pravi tjulnji). Plavutonožci so pomemben del morskih ekosistemov in se prilagajajo različnim življenjskim razmeram od polarnih morij do zmernih in celo tropskih voda.
Izgled in prilagoditve
Tjulnji imajo vitko, sodčkasto telo, ki je dobro prilagojeno vodnemu okolju. Namesto okončin imajo plavuti: sprednje plavuti so močne in pomagajo pri usmerjanju, zadnje pa pri pogonu. Nekatere vrste iz družine Otariidae se lahko na kopnem premikajo bolje, ker lahko obrnejo zadnje plavute pod telo, medtem ko pravi tjulnji (Phocidae) na kopnem premikajo se bolj zvito in drsno. Plavutonožci imajo pogosto izrazite vibrise (obrvi) za zaznavanje plena v motni vodi in velike oči za boljši vid pod vodo.
Za razliko od kitov imajo plavutonožci nosove na obrazu; nosne odprtine se ob potopu zaprejo, kar prepreči vdor vode v dihalni sistem. Pod kožo imajo debelo plast maščevja (bluba): ta sloj jih izolira pred mrazom, deluje kot rezerva energije in poveča vzdržljivost pri potapljanju. Ko je hrane malo, črpajo energijo iz tega rezervoarja maščobe.
Prehrana in plenilci
Plavutonožci so mesojedi. To pomeni, da večinoma jedo žive morske organizme, na primer ribe ali lignje) in mehkužce, rakovice ter včasih majhne sesalce ali ptice, odvisno od vrste in razpoložljivosti hrane. Nekatere vrste so specializirane ribičarke, druge plenijo globoko potapljajoče se vrste.
Naravni plenilci plavutonožcev vključujejo polarni medvedi (v arktičnih območjih), velike morske pse in kiti ubijalci (orke). Mladiči so še posebej ranljivi, zato se mnoge vrste zbirajo v velikih kolonijah, kjer se starši menjajo pri hranjenju in varovanju mladičev.
Razmnoževanje in vedenje
Tjulnji pogosto živijo v kolonijah in se množijo v sezonskih obdobjih. Samec si pogosto pridobi teritorij ali hareme samic z boji in glasovnim ter telesnim prikazovanjem (pri nekaterih vrstah so močne tudi vokalne komunikacije). Samice vzhajajo enega mladiča na sezono; dojenje traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od vrste. Mladiči rastejo hitro in kmalu po odstavitvi začnejo plavati in loviti sami.
Razširjenost, življenjski prostor in ogroženost
Plavutonožci naseljujejo obale in odprta morja v skoraj vseh oceanskih območjih. Nekateri so vezani na polarne ledene predele (na primer mroži), drugi pa žive v zmernih in tropskih vodah. Glavne grožnje so izguba habitata (npr. taljenje morskega ledu zaradi podnebnih sprememb), prekomerni lov v preteklosti, zapletanje v ribiške mreže, onesnaženje in motnje človeka. Zaradi tega so nekatere vrste ranljive ali ogrožene, druge pa so se v zadnjih desetletjih delno opomogle zaradi zaščitnih ukrepov in omejitev lova.
V ujetništvu in odnos z ljudmi
V živalskih vrtovih ali akvarijih jih pogosto vidimo v predstavah in izobraževalnih programih, kjer prikažejo njihove sposobnosti plavanja in inteligenco. Vendar pa so etična vprašanja in dobrobit živali predmet razprav; na primer na Švedskem je nezakonito usposabljati tjulnje, da na nosu držijo žogo. Mnoge organizacije zato zagovarjajo boljše standarde oskrbe ali reintrodukcijo na prosto, kadar je to mogoče.
Zaključek: Plavutonožci so izjemno prilagodljive in ekološko pomembne živali z različnimi oblikami telesnih prilagoditev, vedenjskimi strategijami in življenjskimi habitati. Njihova prihodnost je tesno povezana s stanjem morskih ekosistemov in ukrepi za njihovo zaščito.
Navadni tjulenj (Phoca vitulina)
Spanje
Kopitarji spijo v vodi. Spijo lahko tudi na kopnem. V obeh okoljih so nevarni. Vsaj na severni polobli je na kopnem nevarnost zaradi polarnih medvedov, v vodi pa zaradi morskih psov. Med spanjem v vodi gredo živali skozi različne faze spanja. Med spanjem se obnašajo tako, da občasno pridejo na površje, da bi dihale, in tu in tam za nekaj časa odprejo oko. Podrobnosti se pri različnih vrstah ali skupinah razlikujejo. Podobne prilagoditve najdemo tudi pri kitovcih, kot so delfini.
Taksonomija
- Družina Phocidae (tjulnji brez ušes ali pravi tjulnji)
- Poddružina Monachinae
- Pleme Monachini
- Rod Monachus
- Pleme Mirungaini
- Rod Mirounga: Slonji tjulnji
- Pleme Lobodontini
- Rod Ommatophoca
- Rossov tjulenj (Ommatophoca rossii)
- Rod Lobodon
- Tuš (Lobodon carcinophagus)
- Rod Hydrurga
- Leopardji tjulenj (Hydrurga leptonyx)
- Rod Leptonychotes
- Weddellov tjulenj (Leptonychotes weddellii)
- Poddružina Phocinae
- (tukaj)
- Rod Cystophora
- Tuš (Cystophora cristata)
- Rod Erignathus
- Bradati tjulenj (Erignathus barbatus)
- Pleme Phocini
- Rod Histriophoca
- Tuš (Histriophoca fasciata)
- Rod Phoca
- Pegasti tjulenj (Phoca largha)
- Navadni ali pristaniški tjulenj (Phoca vitulina)
- Harfski tjulenj (Phoca groenlandica, prej Pagophilus groenlandicus)
- Rod Pusa
- Obročasti tjulenj (Pusa hispida, prej Phoca hispida)
- Kaspijski tjulenj (Pusa caspica, prej Phoca caspica)
- Nerpa ali bajkalski tjulenj (Pusa sibirica, prej Phoca sibirica)
- Rod Halichoerus
- Sivi tjulenj (Halichoerus grypus)
- Družina Otariidae (ušati tjulnji)
- Rod Arctocephalus (kožuharji)
- Rod Callorhinus
- Severni kožuhar (Callorhinus ursinus)
- Rod Eumetopias
- Stellerjev morski lev ali severni morski lev (Eumetopias jubatus)
- Rod Neophoca
- Avstralski morski lev (Neophoca cinerea)
- Rod Otaria
- Južnoameriški morski lev (Otaria flavescens, prej Otaria byronia)
- Rod Phocarctos
- Novozelandski morski lev (Phocarctos hookeri)
- Rod Zalophus
- Kalifornijski morski lev (Zalophus californianus)
- Družina Odobenidae (mroži)
- Mrož (Odobenus rosmarus)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je plavutonožec?
O: Pinniped je polvodni morski sesalec, kot so tjulnji in njihovi sorodniki.
V: Koliko je družin tjulnjev?
O: Obstajajo tri družine tjulnjev: Odobenidae (mroži), Otariidae (ušati tjulnji, vključno z morskimi levi in kožuharji) in Phocidae (pravi tjulnji).
V: Kako je videti telo tjulnja?
O: Tjulnji imajo gladko in sodčkasto telo, ki je dobro prilagojeno vodnemu okolju, v katerem preživijo večino svojega življenja. Imajo tudi plavuti za roke, velika, okorna telesa, pasje obraze in velike oči.
V: Kako plavutonožci dihajo pod vodo?
O: Kopitarji imajo na obrazu nosnice, ki se ob vstopu pod vodo zaprejo, tako da lahko dalj časa zadržujejo dih.
V: Kakšno hrano jedo plavutonožci?
O: Kopitarji so mesojedi, kar pomeni, da jedo samo meso, kot so ribe ali lignji, ne pa tudi rastlin.
V: Ali so plavutonožci v naravi izpostavljeni plenilcem?
O: Da, skoraj vse plavutonožce lahko v naravi pojedo polarni medvedi, morski psi in kiti ubijalci.
V: Ali se tjulnji usposabljajo za predstave v živalskih vrtovih ali akvarijih? O: Da, tjulnje v živalskih vrtovih ali akvarijih pogosto usposabljajo za predstave. Vendar je na Švedskem nezakonito usposabljati tjulnje, da na nosu držijo žogo.
Iskati