Delfini: opis, biologija, habitat in eholokacija

Odkrijte življenje delfinov: opis, biologija, habitat (rečni in oceanski), eholokacija, inteligenca, velikosti, dihanje, koža in prehranjevanje.

Delfini so sesalci iz reda kitov. So del zobatih kitov. Na splošno spadajo med manjše kite. Večina jih živi v slanih oceanih, nekateri pa v rekah - obstajajo oceanski in rečni delfini. Delfini so dolgi od 1,5 metra do 4 metre, največji delfin, kit ubijalec (ali orka), pa je lahko dolg tudi do 8 metrov (26 čevljev).

Ime delfin izhaja iz starogrške besede δελφίς (delphis), ki pomeni "z maternico", saj so ga najprej imeli za ribo z maternico. Zdaj je znano, da je to sesalec, in to precej inteligenten sesalec. Delfini dihajo zrak. Delfini imajo nos na vrhu glave, zato lahko zlahka dihajo na površini vode. Koža delfina nima lusk. Je mehka in gladka. Vendar pa je zelo čvrsta, saj imajo veliko mišic. Delfini za iskanje hrane uporabljajo eholokacijo.

Opis in morfologija

Delfini imajo vitko, hidrodinamično telo z izrazitim kljunom (rog) in hrbtnim plavutem pri večini vrst. Koža je običajno gladka in elastična, barva pa se giblje od sive do skoraj črne z belimi ali svetlejimi podrobnostmi (protitonsko obarvanje). Nekatere vrste, kot so beluga ali rečni delfini, imajo drugačne oblike glave in barve. Delfini nimajo lusk; namesto tega imajo debelo kožno plast in močne mišice, ki jim omogočajo hitro plavanje in izvijanje v vodi.

Biologija in fiziologija

Dihanje: Delfini so dihalni sesalci in morajo redno priti na površje po zrak. Imajo eno ali dve odprtini (prezračevalni odprtini ali blowhole) na vrhu glave, skozi katero izmenjujejo zrak.

Termoregulacija: Debela plast maščobe (podkožna maščoba) in posebna cirkulacija pomagata ohranjati telesno temperaturo v hladnih vodah.

Sluh in eholokacija: Delfini imajo zelo razvito slušno zaznavanje in uporabljajo eholokacijo za orientacijo in iskanje plena. Zvočne impulze proizvajajo v nosnih votlinah, posebno pa jih usmerja elastičen “melon” tkiv na čelu; odmev zabeležijo preko spodnje čeljusti in predajo v notranje uho.

Eholokacija (kako deluje)

Eholokacija omogoča delfinom, da z visokofrekvenčnimi klik zvoki zaznajo oddaljenost, velikost, obliko in gostoto predmetov v vodi. Kliki so kratki, ostro usmerjeni in se pogosto kombinirajo z različnimi vokalizacijami (piščalkami in brenčanjem). Eholokacija je še posebej pomembna v motni vodi ali ponoči, ko vid zmanjša učinkovitost lova.

Habitat in razširjenost

Delfini naseljujejo skoraj vse oceanske regije — od tropskih do polarnih voda — ter nekatere rečne sisteme. Obstajajo vrste specializirane za odprto morje in druge, ki živijo v plitvih zalivih ali rekah. Skupno obstaja več deset vrst delfinov, pri čemer so oceanski delfini (družina Delphinidae) najpogostejši, medtem ko rečni delfini sodijo v ločene družine in so pogosto endemične za določena porečja.

Vedenje in socialna struktura

Delfini so izjemno družabne živali. Živijo v skupinah, ki jih imenujemo tropi ali jate (pods). Velikost tropa je zelo spremenljiva — od nekaj posameznikov do več sto. V tropih prevladujejo kompleksne socialne vezi, sodelovanje pri lovu, vzgoji mladičev in zaščiti pred plenilci.

Komunikacija poteka z uporabo piščalk, klik zvokov, telesnih gest in dotika. Nekatere vrste razvijejo lokalne kulturne navade, na primer specifične načine lova, ki se prenašajo med generacijami.

Prehrana in lov

Dietni spekter vključuje ribe, lignje, rakovice in pri nekaterih vrstah tudi manjše morske sesalce. Strategije lova so raznolike: skupinsko obkoljevanje rib, udarjanje z repom za omamitev plena, izkoriščanje plitvin (»strand feeding«) in celo uporaba orodij — znan primer je uporaba morskih gob kot ščitov pri delfinih iz Shark Bay za zaščito njušk med iskanjem plena.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Delfini običajno rojevajo enega mladiča naenkrat. Brejost traja različno — pri manjših vrstah približno 10–12 mesecev, pri večjih pa tudi do 15 ali več mesecev. Mladiči dojijo več mesecev do nekaj let in ostanejo blizu matere, dokler niso dovolj samostojni. Življenjska doba je od nekaj deset let (npr. delfin bradavičar) do več desetletij pri največjih vrstah; pri orkahanah lahko samice živijo več kot 50–80 let v divjini.

Inteligenca in odnosi s človekom

Delfini veljajo za ene najbolj inteligentnih morskih živali. Izkazujejo sposobnosti reševanja problemov, učenja preko posnemanja, prepoznavanja lastnega oz. vrste sorodnega značaja na posnetkih (zrcalni testi) in sodelovanja s človekom pri nekaterih oblikah ribištva. Zaradi svoje radovednosti in interakcij so pogosto prisotni v turizmu, predstavah in znanstvenih raziskavah.

Grožnje in varstvo

Glavne grožnje delfinom vključujejo:

• stranski ulov v ribiških mrežah (bycatch),
• onesnaženje morja (težke kovine, mikroplastika, kemikalije),
• hrup v morju (belaška dejavnost, sonar), ki ovira komunikacijo in eholokacijo,
• izguba habitata in degradacija obalnih območij,
• zajemanje za zabavo in slabo upravljanje v ujetništvu.

Veliko vrst je ocenjenih z različnimi stopnjami ogroženosti po seznamih IUCN. Varstveni ukrepi vključujejo omejitve ribištva, programe za reševanje in rehabilitacijo, zmanjšanje hrupa ter območja zavarovanih morskih habitov.

Zaključek

Delfini so kompleksne, prilagodljive in socialne živali z napredno komunikacijo in eholokacijo. Čeprav so navdušujoči in pogosto blizu obal, so zaradi človeških dejavnosti ranljivi. Ohranjanje zdravih morskih ekosistemov in zmanjšanje škodljivih vplivov človeka sta ključna za prihodnost delfinov po celem svetu.

Delfini in ljudje

Mitologija

Delfini že dolgo igrajo pomembno vlogo v človeški kulturi. Delfini so pogosti v grški mitologiji in veliko je kovancev iz stare Grčije, na katerih je upodobljen moški, deček ali božanstvo, ki jezdi na hrbtu delfina. Stari Grki so pozdravljali delfine; opaziti delfine, ki so se peljali v zavetrju ladje, je veljalo za dobro znamenje. V hindujski mitologiji je delfin reke Ganges povezan z božanstvom reke Ganges, Ganga.

Kuhinja

Meso delfinov jedo v nekaj državah, med drugim na Japonskem in v Peruju (kjer ga imenujejo chancho marino ali "morska svinjina"). Japonska je morda najbolj znan in sporen primer, vendar pa uživanje delfinov ni tako pogosto.

Terapija z delfini

Terapija z delfini se včasih uporablja za ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami. Vključuje stik z izurjenimi delfini. Ni znano, ali je ta metoda boljša od običajnih načinov zdravljenja. Znanstveniki še naprej preučujejo terapijo z delfini.

Freska delfinov iz Knososa na Kreti, približno 1600 let pred našim štetjem.


Krožnik sashimija z delfini.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so delfini?

V: Kje živi večina delfinov?

V: Kakšne so velikosti delfinov?

V: Ali delfini živijo v skupinah?

V: Kaj jedo delfini?

V: Zakaj delfini ogrožajo morske pse?

V: Kaj ogroža delfine?

Išči po črki