Delfin
Delfini so sesalci iz reda kitov. So del zobatih kitov. Na splošno spadajo med manjše kite. Večina jih živi v slanih oceanih, nekateri pa v rekah - obstajajo oceanski in rečni delfini. Delfini so dolgi od 1,5 metra do 4 metre, največji delfin, kit ubijalec (ali orka), pa je lahko dolg tudi do 8 metrov (26 čevljev).
Ime delfin izhaja iz starogrške besede δελφίς (delphis), ki pomeni "z maternico", saj so ga najprej imeli za ribo z maternico. Zdaj je znano, da je to sesalec, in to precej inteligenten sesalec. Delfini dihajo zrak. Delfini imajo nos na vrhu glave, zato lahko zlahka dihajo na površini vode. Koža delfina nima lusk. Je mehka in gladka. Vendar pa je zelo čvrsta, saj imajo veliko mišic. Delfini za iskanje hrane uporabljajo eholokacijo.
Delfini grbavci , najbolj znana vrsta delfinov.
Videz
Koža delfina je siva, gladka in gumijasta.
Socialni plavalci
Delfini plavajo v "jatah"; zelo velika jata se imenuje čreda. So zelo družabni in si med seboj pomagajo v boju proti plenilcem. Delfini so se na ta način borili proti morskim psom. Velike morske pse lahko ubijejo tako, da jih vedno znova in znova zbadajo z gobcem in glavo. Skrbijo za mladiče, ko morajo matere zapustiti svoje mladiče, da bi lovile hrano. Mladiči morajo dihati pogosteje kot odrasli, hrana pa je lahko v globljih vodah.
Habitat
Tri od štirih vrst rečnih delfinov živijo v sladkovodnih rekah. Delfini iz La Plate živijo v morskih rečnih ustjih in oceanu. Onesnaževanje vode in izguba življenjskega prostora ogrožata nekatere delfine, zlasti tiste, ki živijo v rekah in ustjih rek.
Spanje
Delfini ne spijo na običajen način. Imajo dve strani možganov, ki ju uporabljajo za spanje. Ena stran spi, druga pa je budna. Med spanjem imajo eno oko odprto, da lahko opazujejo plenilce. Delfini med spanjem z odprtim zunanjim očesom tudi plavajo v krogu, da pazijo na nevarnost.
Delfini (in drugi kiti) spijo v vodi. Nevarnost predstavljajo morski psi. Med spanjem v vodi živali prehajajo skozi različne faze spanja. Med spanjem izvajajo nekatera vedenja: občasno pridejo na površje, da bi dihale, in imajo večino časa odprto oko. Podrobnosti se pri različnih vrstah ali skupinah razlikujejo. Očitna funkcija tega vedenja je odkrivanje plenilcev. Podobne prilagoditve najdemo pri plavutonožcih, kot so tjulnji.
Čutila
Delfinovi možgani so po velikosti in razvoju podobni človeškim. Delfini imajo dober vid. Opazujejo lahko stvari v vodi in vidijo tudi barve. Vidijo tudi v temnih prostorih.
Delfini slišijo bolje kot vidijo. Za očmi so majhne luknjice, ki so delfinova ušesa. Delfini lahko slišijo zvok pod vodo. Zelo dobro lahko prepoznajo smer zvoka.
Delfini in ljudje
Mitologija
Delfini že dolgo igrajo pomembno vlogo v človeški kulturi. Delfini so pogosti v grški mitologiji in veliko je kovancev iz stare Grčije, na katerih je upodobljen moški, deček ali božanstvo, ki jezdi na hrbtu delfina. Stari Grki so pozdravljali delfine; opaziti delfine, ki so se peljali v zavetrju ladje, je veljalo za dobro znamenje. V hindujski mitologiji je delfin reke Ganges povezan z božanstvom reke Ganges, Ganga.
Kuhinja
Meso delfinov jedo v nekaj državah, med drugim na Japonskem in v Peruju (kjer ga imenujejo chancho marino ali "morska svinjina"). Japonska je morda najbolj znan in sporen primer, vendar pa uživanje delfinov ni tako pogosto.
Terapija z delfini
Terapija z delfini se včasih uporablja za ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami. Vključuje stik z izurjenimi delfini. Ni znano, ali je ta metoda boljša od običajnih načinov zdravljenja. Znanstveniki še naprej preučujejo terapijo z delfini.
Freska delfinov iz Knososa na Kreti, približno 1600 let pred našim štetjem.
Krožnik sashimija z delfini.
Taksonomija
Oceanski delfini (Delphinidae)
Nekaj primerov:
- Rod Delphinus
- Navadni delfin (Delphinus delphis)
- Rod Tursiops
- Delfini (Tursiops truncatus)
- Rod Orcinus
- Orka (Orcinus orca)
- Rod Feresa
- Kosmatinec Feresa attenuata
- Rod Pseudorca
- Lažni kosmatinec Pseudorca crassidens
- Rod Globicephala
- Dolgoplavuti pilotni kit Globicephala melas
- Kratkoplavuti pilotni kit Globicephala macrorhynchus
- Rod Peponocephala
- Melonoglavikit Peponocephala electra
Rečni delfini
- Amazonski rečni delfin (Inia geoffrensis)
- kitajski rečni delfin ali Baiji (Lipotes vexillifer) (verjetno izumrl)
- Delfin La Plata (Pontoporia blainvillei)
- Južnoazijski rečni delfin Platanista gangetica
- rečni delfin (Platanista gangetica minor)
- Rečni delfin Ganges (Platanista gangetica gangetica)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so delfini?
O: Delfini so del zobatih kitov, vendar spadajo med manjše kite.
V: Kje živi večina delfinov?
O: Večina delfinov živi v slanih oceanih, nekateri pa tudi v rekah.
V: Kakšne so velikosti delfinov?
O: Delfini so dolgi od 1,5 metra do 4 metre, največji delfin, kit ubijalec, pa je lahko dolg tudi do 8 metrov.
V: Ali delfini živijo v skupinah?
O: Da, vsi delfini živijo v skupinah, imenovanih "podi".
V: Kaj jedo delfini?
O: Delfini jedo ribe in jih lovijo v skupinah, da bi jih pojedli čim več.
V: Zakaj delfini ogrožajo morske pse?
O: Delfini si med seboj pomagajo v boju proti plenilcem, velike morske pse pa lahko ubijejo tako, da jih znova in znova zbadajo s svojimi čeljustmi in glavami.
V: Kaj ogroža delfine?
O: Onesnaževanje vode in izguba življenjskega prostora ogrožata nekatere delfine, zlasti tiste, ki živijo v rekah in ustjih rek.
