Plateosaurus (plateozaver): rastlinojed prosauropodni dinozaver iz triasa
Plateosaurus (kar pomeni "ploščati kuščar") je rod platozauridnih prosauropodnih dinozavrov. Živeli so v norijski in retijski fazi zgornjega triasa, pred približno 216 do 199 milijoni let, na območju današnje Evrope.
Plateozaver je bil eden prvih velikih rastlinojedih dinozavrov z razmeroma dolgim vratom v triasu. Odrasli plateozaver je lahko tehtal do 680 kg in v dolžino meril približno 8,2 m (27 čevljev). Za trganje listov z dreves so uporabljali obe roki, ker pa so imeli šibke zobe, so se pred plenilci branili z ostrimi kremplji na palcu.
Izgled in anatomija
Plateosaurus je imel dolžinski trup, dolg vrat in dolg rep, kar je pomagalo pri ravnotežju med dvonožno hojo. Glava je bila sorazmerno majhna, čeljusti so imele številne listaste, nazobčane zobe, primerni za rezanje rastlinske mase, vendar ne za intenzivno mletje. Sprednje okončine so bile razmeroma močne in so nosile petprste roke; največji in najmočnejši prst je imel močan palčni krempelj, verjetno uporaben tako pri zbiranju hrane kot pri obrambi.
Gibanje in vedenje
Večina študij kaže, da je bil Plateosaurus primarno dvonožen (bipedalen), a je lahko občasno uporabljal tudi štiri noge (kvadrupeden položaj) pri hranjenju ali počitku. Rep in dolg vrat sta bila pomembna za ravnotežje. Najdbe velikih skupin fosilov kažejo, da so se posamezniki zadrževali skupaj; interpretacije segajo od družinskega oziroma skupinskega vedenja do t. i. masa smrti zaradi poplav ali drugih dogodkov.
Ekologija in prehrana
Plateosaurus je bil rastlinojed in je verjetno prehranjeval z različno rastlinsko prehrano — liste, stebla in nižje veje. Zaradi zgradbe zob je verjetno ni toliko žvečil kot kasnejši sauropodi; del prehrane je morda drobil s pomočjo mišičastih čeljusti in morebitnih gastrolitov (kamnov v prebavilih). Živel je na poplavnih ravninah in gozdnatih območjih, kjer je bilo na voljo dovolj rastlinske biomase.
Fosili in razširjenost
Fosili Plateosaurusa so bili najdeni predvsem v srednji in severni Evropi, predvsem v legendarnih najdiščih, kot so Trossingen in Halberstadt v Nemčiji ter Frick v Švici. Najdišča kažejo na številne posameznike različnih starosti, zato so ti dinozavri postali predmet intenzivnih paleontoloških raziskav.
Odkritje in sistematika
Rod Plateosaurus je bil opisan v 19. stoletju in je eden najbolje znanih prosauropodov. V zgodovini klasifikacije so bile predlagane različne vrste, danes pa je kot najbolj uveljavljena vrsta pogosto navajan Plateosaurus engelhardti. Plateosaurus velja za pomemben rod pri razumevanju zgodnjih faz razvoja velikih rastlinojedih skupin, ki so kasneje privedle do velikih sauropodov.
Pomen raziskav
Preučevanje Plateosaurusa je dalo vpogled v rastne strategije, varnostne prilagoditve in ekologijo zgodnjih velikih dinozavrov. Razlike v velikosti med posamezniki so pokazale, da so lahko imeli ti dinozavri veliko stopnjo rastne variabilnosti, kar vpliva na razumevanje njihove biološke ekologije.
Hitre dejstva:
- Čas: zgornji trias (norij–retij), približno 216–199 milijonov let.
- Prehrana: rastlinojed (listasta, nizka do srednje visoka vegetacija).
- Dolžina: do okoli 8,2 m; masa do okoli 680 kg.
- Gibanje: primarno dvonožno, občasno kvadrupedno.
- Posebnosti: močan palčni krempelj, dolg vrat in rep za ravnotežje.
