Zgornji trias je zadnje obdobje v triasu. Začela se je pred 237 milijoni let in končala pred 201,3 milijona let. Nastala je po srednjem triasu in pred spodnjo juro.

Drugi dve epohi triasa sta bili spodnjetriasna in srednjetriasna epoha.

V zgornjem triasu so se prvič pojavile številne zgodnje vrste dinozavrov, med njimi plateozaver, coelophysis in eoraptor. V zraku so bili pogosti pterozavri, v morjih pa so prevladovali ihtiozavri.

Ob koncu zgornjega triasa je neki dogodek ali dogodki povzročil izumrtje številnih živalskih vrst po vsem svetu. Dogodek, znan kot izumrtje ob koncu triasa, je bil podoben bolj znanemu dogodku, ki je povzročil izumrtje dinozavrov, le da nihče ne ve zagotovo, kaj je bil vzrok tega dogodka. Obstaja veliko teorij o tem, kaj je dogodek povzročilo, na primer padec meteorita, cunamiji ali koronalni izbruhi mase s Sonca.

Podrobnejši pogled na obdobje

Zgornji trias pogosto delimo na tri starostne enote: Carnian (približno 237–227 milijonov let), Norian (približno 227–208,5 milijona let) in Rhaetian (približno 208,5–201,3 milijona let). V tem času je bilo kopno združeno v superkontinent Pangea, kar je močno vplivalo na podnebje: velika notranja območja so bila sušna ali polsušna, obalna območja pa so doživljala sezonske padavine in možne monsunske vzorce.

Življenje in ekologija

V zgornjem triasu so se ekosistemi temeljito spreminjali. Pomembne značilnosti so bile:

  • Dinozavri: iz zgodnjih, majhnih in raznolikih skupin so se postopoma razvijale različne linije dinozavrov — dvonožne mesojede oblike, tudi bolj robustni rastlinojedi rokopodi, so postavljale temelje za poznejši razvoj in širjenje v juri.
  • Letalni vretenčarji: pterozavri so postali pogosti v zraku, čeprav še vedno v različnih zgodnjih oblikah v primerjavi s kasnejšimi obdobji.
  • Morsko življenje: v morjih so dominirali ihtiozavri in druge skupine morskih plazilcev, ob tem pa so bili razširjeni glavonožci (ammoniti), raki in druge skupine brezvretenčarjev.
  • Rastlinstvo: kopno je bilo poraslo s praprotnicami, cikadami, gnetofiti in koniferami; te skupine so oblikovale gozdove in grmišča, ki so zagotavljali hrano in bivalna okolja za številne kopenske živali.
  • Sesalcem podobne skupine: v poznih fazah triasa se pojavljajo zgodnji sesalcem sorodni predstavniki (mammaliaformes), ki so bili majhni in nočni, kar bo kasneje omogočilo divergentni razvoj sesalcev.

Geologija, vulkanizem in podnebne spremembe

Tektonske razmere so bile dinamične: razpad Pangee in zaporedni premiki plošč so povzročili intenzivne vulkanske aktivnosti. Velike izbruhe lave in sproščanje plinov, zlasti ogljikovega dioksida, so pustili trajen pečat na globalnem podnebju. Spremembe morske gladine, spremembe pH in morebitna vpliva anoksičnih (nizko kisikovih) razmer v oceanih so dodatno obremenile morske ekosisteme.

Izumrtje ob koncu triasa — vzroki in posledice

Izumrtje ob koncu triasa je bilo večstopenjsko in je prizadelo številne morske in kopenske skupine. Obstaja več teorij o vzrokih, med najpogosteje raziskanimi pa so:

  • Veliki vulkanski izbruhi: izbruhi iz velikih magmatskih provinc (kot je Central Atlantic Magmatic Province) so sprožili velike količine ogljikovega dioksida in drugih plinov, kar je povzročilo hitro segrevanje, kislost oceanov in ekološki stres.
  • Podnebne in morske spremembe: hitre spremembe temperature, nihanja morske gladine in pomanjkanje razpoložljivega kisika v oceanih so pomembno vplivale na morske organizme in obalna habitatska območja.
  • Meteoritni trk: obstajajo hipoteze o morebitnem vplivu zunanjih trkov, vendar dokazi zanj niso tako prepričljivi ali enoznačni kot pri izumrtju ob koncu kreda.
  • Več vzrokov skupaj: danes mnogi znanstveniki menijo, da je bil vzrok kompleksen — kombinacija vulkanizma, sprememb podnebja, morskih razmer in morebitnih kratkotrajnih katastrofičnih dogodkov.

Posledica teh dogodkov je bila pomembna sprememba biotske sestave: mnoge skupine so izginile ali se močno zmanjšale, kar je odprlo ekološke niše. To je omogočilo, da so se dinozavri v začetni juri razširili in postali dominantna skupina kopenskih vretenčarjev.

Pomen in fosilne najdbe

Zgornji trias je za paleontologijo ključno obdobje, ker prinaša prve jasne zapise o začetkih glavnih skupin, ki bodo v kasnejših obdobjih dominirale kopno in morja. Pomembne fosilne najdbe z vsega sveta (vključno z rudninami Evrope, Severne Amerike in Južne Amerike) so omogočile razumevanje zgodnjega razvoja dinozavrov, pterozavrov, morskih plazilcev in zgodnjih sesalcem sorodnih živali.

Sklep: Zgornji trias je bil čas preobrazb: rast in diverzifikacija zgodnjih dinozavrov in drugih skupin, dinamično tektonsko in vulkansko dogajanje ter veliki izumrtveni dogodki ob koncu obdobja so skupaj nastavili razvojno prizorišče za juro in kasnejše geološke dobe.