U–Pb datiranje (uran–svinec): metoda, uporaba in natančnost

U–Pb (uran–svinec) datiranje: pregled metode, uporabe in natančnosti (0,1–1 %) za določanje starosti od 1 mio do 4,5 milijarde let.

Uran–svinec je ena od najstarejših in tehnično najbolj izpopolnjenih shem radiometričnega datiranja. U–Pb metoda se uporablja za določanje starosti v razponu približno od 1 milijona let do več kot 4,5 milijarde let. Natančnost je običajno med 0,1 in 1 odstotkom pri standardnih postopkih; pri najnatančnejših tehnikah (npr. CA‑ID‑TIMS) so možne natančnosti bolje od 0,1 %.

Princip metode

Metoda temelji na dveh ločenih razpadnih verigah:

• uranovi seriji od ²³⁸U do ²⁰⁶Pb z razpolovno dobo približno 4,47 milijarde let;
• aktinijevi seriji od ²³⁵U do ²⁰⁷Pb z razpolovno dobo približno 704 milijonov let.

Obstoj dveh "vzporednih" poti razpada omogoča več sorodnih tehnik datiranja znotraj sistema U–Pb in dovoljuje medsebojno preverjanje rezultatov. Izraz "datiranje U–Pb" običajno pomeni hkratno uporabo obeh verig za določitev starosti.

Glavne pristope in diagrami

• Concordia/Discordia: pri analiziranju razmerij ²⁰⁶Pb/²³⁸U in ²⁰⁷Pb/²³⁵U se podatki nanesejo na concordia diagram. Če sistem ni moten, točke ležijo na concordia krivulji – od tam se bere starost. Če je prišlo do izgube svinca (Pb loss), točke tvorijo discordia premico; presečišča z concordio dajo čas prvotne kristalizacije in čas izgube Pb.
• Isohronska U–Pb: uporaba razpadne verige ²³⁸U → ²⁰⁶Pb v izohronskem pristopu je analogna rubidij‑stroncijevi metodi.
• Pb–Pb metoda: starost je mogoče določiti tudi iz odnosa izotopov Pb brez neposrednega merjenja U, kar se imenuje datiranje s svincem in svincem. Ta pristop je bil k ključnim rezultatom pripomogel tudi Clairu Cameronu Pattersonju pri določanju starosti Zemlje.

Minerali in vzorčenje

Za U–Pb datiranje se najpogosteje uporabljajo mineralni nosilci, ki v času kristalizacije sprejmejo uran, a izključijo svinec, zato je začetna vsebnost Pb zanemarljiva. Najpomembnejši mineral je cirkon (ZrSiO4), ker je kemično in fizikalno odporen, ima visoko vsebnost U, zelo visoko temperaturo "zaprtja" (closure temperature) in ohranja starostne informacije tudi skozi metamorfne dogodke. Drugi uporabljeni minerali so monazit, titaniti, baddeleyit in drugi, odvisno od kamnine in vprašanja, ki ga rešujemo.

Analitične tehnike

• ID‑TIMS (isotope‑dilution thermal ionization mass spectrometry): zelo visoka natančnost in natančnost, primerno za najzahtevnejše starosti.
• LA‑ICP‑MS (laser‑ablation inductively coupled plasma mass spectrometry): prostorsko selektivna metoda, hitrejša in cenejša od TIMS; omogoča določanje starosti posameznih zon v kristalu.
• SIMS/SHRIMP (secondary ion mass spectrometry / Sensitive High‑Resolution Ion MicroProbe): ciljano merjenje majhnih con v mineralih, koristno za analizo zgradbe jedro‑plaszt (inherited cores) in zgodovine metamorfizma.

Tipičen delovni potek vključuje: vzorčenje, separacijo mineralov, optično/elektronsko prikazovanje (npr. CL, SEM), kemično čiščenje, dodajanje standardov in špike (pri ID‑TIMS), merjenje z masnim spektrometrom in obdelavo podatkov z upoštevanjem popravkov (npr. za isobare, strojno ozadje, masa‑bias).

Natančnost, zanesljivost in predpostavke

U–Pb metoda lahko doseže zelo visoko natančnost, vendar so rezultati odvisni od izpolnitve temeljnih predpostavk:

• vzorec je bil od trenutka "zaprtja" (npr. kristalizacije) zaprt sistem za U in Pb (ni dodajanja ali izgube);
• velja znano začetno stanje (ali ga je mogoče popraviti, npr. s korekcijo za skupni Pb ali z izohronskimi pristopi);
• razpadne konstante so znane in ustrezno uporabljene;
• analitične napake so pravilno ocenjene in vključene v končno negotovost.

Najpogostejše težave so izguba Pb (zlasti pri metamorfnih dogajanjih ali vremenski izpostavljenosti), dedni (inherited) jedri v mineralih, metamiktizacija (radijacijsko poškodovanje kristala) in prisotnost skupnega (common) Pb. Te težave se rešujejo z izbiro primernega minerala (npr. zircona), mikromerjenjem posameznih con (LA‑ICP‑MS, SHRIMP) ter z uporabo izohronskih korekcij ali modelov discordie.

Uporabe v geologiji

U–Pb datiranje se uporablja v številnih disciplinah:

• datiranje magmatskih kamnin (kristalizacija in starost magm);
• rekonstrukcija metamorfných dogodkov (metamorfne starosti in večfazni dogodki);
• determinacija sedimentnih izvorov in starosti sedimentnih kore (provenančna analiza preko datiranja zrn cirkona);
• arheološke in paleoklimatske aplikacije, kadar so na voljo ustrezni materiali z ustreznimi starostnimi razponi;
• kalibracija geokronoloških lestvic in preiskave zgodovine Zemlje, vključno s Pattersonjevo delo pri oceni starosti Zemlje.

Kratek zgodovinski kontekst

Clair Cameron Patterson je bil pionir uporabe U–Pb (in Pb–Pb) metod za določanje starosti planetov in Zemlje; z natančnimi meritvami svinčevih izotopov meteoritov je prispeval k eni prvih zanesljivih ocen starosti Zemlje (približno 4,55 milijarde let).

Zaključek

U–Pb datiranje je vsestranska, robustna in zelo natančna metoda geokronologije. Pravilna izbira mineralov, pozornost do možnih motenj (Pb‑izguba, dedni deli) ter uporaba ustreznih analitičnih tehnik in statističnih pristopov omogočajo zanesljive starostne podatke, ki so ključni za razumevanje geološke zgodovine Zemlje in njenih procesov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je datiranje z uranovim svincem?

V: Kakšno je starostno območje za datiranje z uranovim svincem?

V: Kakšno je območje natančnosti za datiranje z uranovim svincem?

V: Na koliko razpadnih verigah temelji datiranje uran-osvinka?

V: Kaj je metoda izohronskega datiranja U-Pb?

V: Kaj je metoda datiranja s svincem in svincem?

V: Kdo je znan po tem, da je za določanje starosti Zemlje uporabil uran-osvinčeno datiranje?

Išči po črki