Kljunaš

Kakšna žival je to?

Plavček je po videzu podoben bobru, ima rjavo, kosmato telo in širok, ploščat rep. Za razliko od bobra nima nog (prstov), ki so dobre za plavanje. Njegov nos je velik in gumijast. Zaradi tega nosu platipusa včasih imenujemo "račji platipus". Podoben je račjemu kljunu (ustom). Platypus je lahko velik ali majhen. Večji platipusi živijo na Tasmaniji, manjši pa v Queenslandu. Odrasli osebki lahko tehtajo manj kot 1 kg ali do 3 kg. Njegovo telo je lahko dolgo od 30 cm do 40 cm. Njegov rep je lahko dolg od 10 cm do 15 cm. Samci so približno za tretjino večji od samic.

Samec platypusa ima na zadnjih dveh gležnjih ostre hrbtenice, imenovane ostroge, ki vsebujejo strup. Ta ne ubija ljudi, vendar je znano, da strup ubije majhne živali, kot so psi, in povzroči bolečine, ki trajajo tudi do štiri mesece. Količina strupa se poveča v času razmnoževanja.

Kaj jedo

Plavček podnevi spi, giblje pa se predvsem ponoči. Je zelo dober plavalec in večino časa preživi v vodi. Prsti na njegovih nogah so združeni. Ko plava, se premika z gibanjem sprednjih dveh stopal. Z repom in zadnjima nogama lahko zavije levo ali desno, vendar zaradi tega ni hitrejši.

Platypus se prehranjuje z drugimi živalmi. Žre črve, ličinke žuželk, kozice in jabice, ki so vrsta sladkovodnih rakov. Te živali s kljunom izkoplje z dna reke ali pa jih ujame med plavanjem. Njegov nos lahko zazna veliko stvari, ki jih drugi nosovi ne morejo. Platypus lahko zaznava elektriko drugih živali. Med plavanjem ima zaprte oči in uporablja le druge čute, kot so sluh, dotik in spremembe električnega polja. Platipus lahko tudi lovi, ne da bi pri tem uporabljal oči. To so prilagoditve za življenje v rekah, kjer je voda nepregledna zaradi usedlin.

Razmnoževanje

Ko je na kopnem, živi v norah na rečnih bregovih. Te luknje so dolge od 3 do 8 metrov. Te luknje v rečnem bregu naredi malo nad vodo. Najraje jih skriva pod koreninami. Ko je samica platipusa breja, naredi veliko večje luknje, dolge tudi do 20 m (66 čevljev). Predor na več mestih zabriše z zemljo. Na koncu tunela iz trstičja zgradi gnezdo za svoja jajca.

Plavček odlaga jajca v gnezdo. Ko se po približno desetih dneh iz jajc izležejo mladiči, se držijo matere. Mati za novorojenčke pripravi mleko. Platipusi nimajo bradavic, ampak mleko priteka skozi majhne odprtine v koži. Mladiček pije mleko iz materine kože, medtem ko ta leži na hrbtu. Pri šestih tednih imajo mladiči kožušček in lahko zapustijo brlog za kratke izlete. Po štirih mesecih ne potrebujejo več materinega mleka.

Dolgo obdobje, ko je mladič odvisen od pomoči, zagotavljanje mleka in način, kako se mladič uči skozi igro, so napredne značilnosti. Enoprsti si jih delijo z vsemi drugimi sesalci. Pri monotremih gre za mešanico primitivnih in naprednih lastnosti, kar je znano kot mozaična evolucija.

Kje živijo

Platipus živi v majhnih potokih in rekah na velikem območju vzhodne Avstralije. Na zgornjem zemljevidu je to prikazano s temno vijolično barvo. Na jugu je bil opažen v alpskih jezerih v Tasmaniji, na severu v Queenslandu pa vse do polotoka Cape York v rekah tropskega deževnega gozda.

V preteklosti so platypuji živeli v Južni Avstraliji, zdaj pa jih ni več. Na otoku Kangaroo Island živijo platypusi, vendar so jih tja pripeljali, da bi rešili živali, za katere so ljudje mislili, da bodo izumrle. V večjem delu porečja Murray-Darling je ostalo zelo malo ali celo nič platypusov. Voda tam ni dobra, ker so jo ljudje uporabili za gojenje rastlin in z zemlje odstranili drevesa. Nenavadno je, da platypus ne živi v nekaterih zdravih rekah. Živi pa v nekaterih manj zdravih obalnih rekah, na primer v reki Maribyrnong v Viktoriji.

Platipusa je v naravi težko opaziti. Ne marajo območij z ljudmi, večino časa preživijo pod zemljo ali pod vodo in podnevi spijo. V narodnem parku Eungella v Queenslandu so na reki mesta z opazovalnicami, kjer je običajno vsak večer mogoče videti divje platypuse.

Preteklost in prihodnost

Prvi primerek platipusa je v Anglijo prispel leta 1799 v obliki kože mrtvega platipusa, zato so ga biologi lahko preučevali. Znanstveniki so sprva mislili, da je koža šala, saj so menili, da nobena žival ne more biti videti tako nenavadno. Mislili so, da jo je iz koščkov različnih živali izdelal Azijat.

Revija National Geographic je leta 1939 objavila zgodbo o platypusu. Veliko ljudi po vsem svetu še nikoli ni slišalo za platypusa. V zgodbi je bilo opisano, kako težko je bilo vzgajati mladiče v živalskih vrtovih. Še danes jih je človek vzgojil le nekaj. David Fleay v zavetiščuHealesville v Viktoriji je leta 1946 prvič uspešno vzgojil platypusa v živalskem vrtu. To mu je skoraj uspelo tudi leta 1972 v živalskem parku David Fleay v Burleigh Heads v Queenslandu, vendar je pri 50 dneh poginil. V Healesvillu so leta 1998 vzgojili še enega in leta 2000 drugega. Živalski vrt Taronga v Sydneyju je leta 2003 vzgojil dvojčka, leta 2006 pa se je rodil še en.

Platypus v bližnji prihodnosti verjetno ne bo popolnoma izumrl. Ekologi pravijo, da je "varen, vendar ogrožen v prihodnosti" (varen zdaj, vendar ne v prihodnosti) ali pogost, vendar ranljiv (zdaj jih je veliko, vendar niso varni). To pravijo zato, ker lahko ljudje povzročijo, da voda postane nevarna za platnice.