Salzburg – Mozartovo UNESCO mesto ob reki Salzach in 'The Sound of Music'

Salzburg je glavno mesto in okrožje avstrijske zvezne dežele Salzburg ali Salzburgerland. Ima približno 150.000 prebivalcev in je četrto največje mesto v Avstriji. Mesto prečka reka Salzach, ki ga deli na staro in novo mestno jedro, kar daje Salzburgu poseben slikovit značaj.

Zgodovina in arhitektura

Salzburg ima dolgo zgodovino, ki sega v rimske čase, največji razcvet pa je doživel v srednjem veku in v času knezoškofov, ki so v mestu pustili bogato sakralno in baročno dediščino. Najbolj prepoznavna stavba je trdnjava Festung Hohensalzburg, ki stoji nad mestom in nudi panoramske razglede. V starem mestnem jedru so ohranjeni ozki tlakovani trakovi, slikovite hiše in cerkve, med njimi mogočen Salzburški stolni (Dom) in številne baročne stavbe.

Mozart in glasbena tradicija

Njegov najslavnejši prebivalec je bil Wolfgang Amadeus Mozart, čigar rojstna hiša in bivališče sta danes muzeja, obiskovalcem pa ponujata vpogled v njegovo življenje in delo. Glasba je še vedno osrednji del mestnega življenja: Salzburg je dom številnih koncertov in mednarodnih dogodkov, med njimi svetovno znanih Salzburških festivalov (Salzburger Festspiele), ki privabljajo glasbene in operne navdušence z vsega sveta.

Unesco in kulturna dediščina

Staro mestno jedro je Unesco leta 1996 uvrstil na seznam svetovne dediščine zaradi izjemne ohranitve baročne arhitekture in zgodovinskega urbanega značaja. Ta status poudarja pomen Salzburga kot enega najbolje ohranjenih mest srednje Evrope.

Znane znamenitosti in aktivnosti

Festung Hohensalzburg – mogočna trdnjava z muzeji in razgledi.
Mozartova rojstna hiša in Mozart Wohnhaus – muzeji z originalnimi eksponati in glasbenimi programi.
Mirabell Palace in vrtovi – elegantni vrtovi, znani tudi iz filma The Sound of Music.
Getreidegasse – živahna ulica z zgodovinskimi trgovinami in tradicionalnimi znaki.
Leopoldskron, Hellbrunn in Nonnberg – lokacije, ki so dejavne na filmih in ponujajo prijetne sprehode ali vožnje z ladjico po reki.

The Sound of Music

Salzburg je znan tudi po tem, da je bil eden od prizorišč filma "The Sound of Music", ki temelji na muzikalu Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. Številne lokacije iz filma so še danes priljubljene turistične točke in obstajajo specializirane vodene ture, ki obiskovalce popeljejo po najbolj znamenitih prizoriščih.

Kultura, kulinarika in dogodki

Mesto živi od glasbe, gledališča in festivala; poleg glavnih prireditev so pogosti koncerti v cerkvah in manjših dvoranah. Lokalna kulinarika ponuja specialitete, kot je Salzburger Nockerl (sladica), različne mesne jedi, klasik avstrijski šnicelj in lokalne pive. Pozimi so priljubljeni božični sejmi, poleti pa so vrtovi in terase polni obiskovalcev.

Praktične informacije za obiskovalce

Salzburg je kompakten in primeren za sprehode; javni promet je dobro organiziran. Mesto ima mednarodno letališče (W.A. Mozart Airport) in dobro železniško povezavo z Münchenom ter drugimi avstrijskimi in evropskimi mesti. Za turiste je uporabna Salzburg Card, ki omogoča vstop v številne muzeje in brezplačno uporabo lokalnega prometa. Najboljši čas za obisk je poleti (zaradi festivalov in ugodnega vremena) ali v predbožičnem času, če želite doživeti tržnice in zimsko vzdušje; bližina Alp omogoča tudi enodnevne izlete na smučišča ali v naravo.

Salzburg torej ponuja bogato kombinacijo zgodovine, glasbe, arhitekture in naravnih lepot ob reki Salzach — mestno jedro, ki ga je vredno raziskati peš, z ogledom muzejev, koncertov in okoliških prizorišč, povezanih z enim najbolj znanih filmov in glasbenih genijev.

Zgodovina

V Salzburgu so ljudje živeli od mlajše kamene dobe do danes. Najstarejša najdba na območju mesta je datirana okoli leta 4500 pr. n. št. Od leta 15 pr. n. št. dalje se je mesto po rimski zasedbi imenovalo Iuvavum. Rimsko mesto se je nahajalo v današnjem starem mestnem jedru okoli trga Waagplatz. Mesto je postalo pomemben kraj z vzhoda v provinco Germanijo. Rimljani so ga zapustili ob začetku preseljevanja barbarov okoli leta 500. Do leta 696 je o zgodovini povedano le malo. Leta 696 je bavarski vojvoda Teodo II. mesto podaril škofu Rupertu. Ta je Rupertu naročil, naj v vzhodni in jugovzhodni del njegove dežele prinese krščanstvo. Rupert je ustanovil samostan svetega Petra in ženski samostan Nonnberg. Leta 739 je Salzburg postal sedež škofa, leta 774 pa je bila zgrajena prva katedrala. 998 je Salzburg postal nadškofija, ki je upravljala celotno bavarsko območje.

V srednjem veku je Salzburg obogatel s trgovino s soljo iz bližnjega Dürnberga v Halleinu. Do 14. stoletja je bil Salzburg neodvisen od Bavarske in je bil država znotraj Svetega rimskega cesarstva. Za razliko od drugih mest v cesarstvu so bili prebivalci Salzburga podrejeni nadškofu. V času baroka se je oblikovala podoba današnjega mesta. Katedrala je bila obnovljena v baročnem slogu. Večina arhitektov je prihajala iz Italije. Leta 1622 je bila ustanovljena univerza. Ker je bila to katoliška država, so imeli protestanti v Salzburgu slab položaj. Leta 1731 so protestanti, ki se niso vrnili h katoliškemu verovanju, morali v osmih dneh zapustiti Salzburg.

V začetku 19. stoletja je Napoleon Bonaparte promoviral Salzburško vojvodino, ki je kasneje postala del Bavarskega kraljestva. Nato je Salzburg pripadel Avstriji, se vrnil k Bavarski in bil razdeljen med Bavarsko in Avstrijo. Leta 1918 je Salzburg postal zvezna dežela nove Republike Avstrije. Leta 1938 je Nemčija priključila Avstrijo in Salzburg je postal del Nemčije. Leta 1945, ko je bila Avstrija neodvisna od Nemčije, je Salzburg ponovno postal zvezna dežela.

Mestna okrožja

Mestne četrti (Stadtteile):

Aigen
Altstadt
Elisabeth-Vorstadt
Gneis
Gneis-Süd
Gnigl
Itzling
Itzling-Nord
Kasern
Langwied
Lehen
Leopoldskron-Moos
Liefering
Maxglan
Maxglan-West
Morzg
Mülln
Neustadt
Nonntal
Parsch
Riedenburg
Salzburg-Süd
Taxham
Schallmoos

Zemljevid okrožij Salzburga

Župani mesta, odkar je Salzburg postal del Avstrije

1816 - 1875

Magistrat brez župana 1816 bis 1818
Anton von Heffter 1818 - 1831
Alois Lergetporer 1831 - 1847
Mathias Gschnitzer 1847 - 1850
Franz Xaver Späth 1850 - 1853
Alois Spängler 1854 - 1861
Heinrich Ritter von Mertens 1861 - 1872
Ignaz Harrer 1872 - 1875

1875 - 1919

Rudolf Biebl 1875 - 1885
Leopold Scheibl 1885 - 1888
Albert Schumacher 1888 - 1890
Franz von Hueber 1890 - 1894
Gustav Zeller 1894 - 1898
Eligius Scheibl 1898 - 1900
Franz Berger 1900 - 1912
Max Ott 1912 - 1919

1919 bis 1945

Josef Preis 1919 - 1927
Max Ott 1927 - 1935
Richard Hildmann 1935 - 1938
Anton Giger, 1938 - 1945 - "Oberbürgermeister der Gauhauptstadt Salzburg" med nacistično okupacijo