Salzburg

Salzburg je glavno mesto in okrožje avstrijske zvezne dežele Salzburg ali Salzburgerland. Ima približno 150.000 prebivalcev in je četrto največje mesto v Avstriji.

Njegov najslavnejši prebivalec je bil Wolfgang Amadeus Mozart. Slavni prebivalec Salzburga je bil tudi fizik Christian Doppler, ki je odkril Dopplerjev učinek, po katerem je dobil ime.

Mesto prečka reka Salzach. Staro mestno jedro je Unesco leta 1996 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Salzburg je znan tudi po tem, da je bil eden od prizorišč filma "The Sound of Music", ki temelji na muzikalu Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina.

Zgodovina

V Salzburgu so ljudje živeli od mlajše kamene dobe do danes. Najstarejša najdba na območju mesta je datirana okoli leta 4500 pr. n. št. Od leta 15 pr. n. št. dalje se je mesto po rimski zasedbi imenovalo Iuvavum. Rimsko mesto se je nahajalo v današnjem starem mestnem jedru okoli trga Waagplatz. Mesto je postalo pomemben kraj z vzhoda v provinco Germanijo. Rimljani so ga zapustili ob začetku preseljevanja barbarov okoli leta 500. Do leta 696 je o zgodovini povedano le malo. Leta 696 je bavarski vojvoda Teodo II. mesto podaril škofu Rupertu. Ta je Rupertu naročil, naj v vzhodni in jugovzhodni del njegove dežele prinese krščanstvo. Rupert je ustanovil samostan svetega Petra in ženski samostan Nonnberg. Leta 739 je Salzburg postal sedež škofa, leta 774 pa je bila zgrajena prva katedrala. 998 je Salzburg postal nadškofija, ki je upravljala celotno bavarsko območje.

V srednjem veku je Salzburg obogatel s trgovino s soljo iz bližnjega Dürnberga v Halleinu. Do 14. stoletja je bil Salzburg neodvisen od Bavarske in je bil država znotraj Svetega rimskega cesarstva. Za razliko od drugih mest v cesarstvu so bili prebivalci Salzburga podrejeni nadškofu. V času baroka se je oblikovala podoba današnjega mesta. Katedrala je bila obnovljena v baročnem slogu. Večina arhitektov je prihajala iz Italije. Leta 1622 je bila ustanovljena univerza. Ker je bila to katoliška država, so imeli protestanti v Salzburgu slab položaj. Leta 1731 so protestanti, ki se niso vrnili h katoliškemu verovanju, morali v osmih dneh zapustiti Salzburg.

V začetku 19. stoletja je Napoleon Bonaparte promoviral Salzburško vojvodino, ki je kasneje postala del Bavarskega kraljestva. Nato je Salzburg pripadel Avstriji, se vrnil k Bavarski in bil razdeljen med Bavarsko in Avstrijo. Leta 1918 je Salzburg postal zvezna dežela nove Republike Avstrije. Leta 1938 je Nemčija priključila Avstrijo in Salzburg je postal del Nemčije. Leta 1945, ko je bila Avstrija neodvisna od Nemčije, je Salzburg ponovno postal zvezna dežela.

Mestna okrožja

Mestne četrti (Stadtteile):

Aigen
Altstadt
Elisabeth-Vorstadt
Gneis
Gneis-Süd
Gnigl
Itzling
Itzling-Nord
Kasern
Langwied
Lehen
Leopoldskron-Moos
Liefering
Maxglan
Maxglan-West
Morzg
Mülln
Neustadt
Nonntal
Parsch
Riedenburg
Salzburg-Süd
Taxham
Schallmoos

Zemljevid okrožij Salzburga

Župani mesta, odkar je Salzburg postal del Avstrije

1816 - 1875

Magistrat brez župana 1816 bis 1818
Anton von Heffter 1818 - 1831
Alois Lergetporer 1831 - 1847
Mathias Gschnitzer 1847 - 1850
Franz Xaver Späth 1850 - 1853
Alois Spängler 1854 - 1861
Heinrich Ritter von Mertens 1861 - 1872
Ignaz Harrer 1872 - 1875

1875 - 1919

Rudolf Biebl 1875 - 1885
Leopold Scheibl 1885 - 1888
Albert Schumacher 1888 - 1890
Franz von Hueber 1890 - 1894
Gustav Zeller 1894 - 1898
Eligius Scheibl 1898 - 1900
Franz Berger 1900 - 1912
Max Ott 1912 - 1919

1919 bis 1945

Josef Preis 1919 - 1927
Max Ott 1927 - 1935
Richard Hildmann 1935 - 1938
Anton Giger, 1938 - 1945 - "Oberbürgermeister der Gauhauptstadt Salzburg" med nacistično okupacijo