Kamena doba: definicija, paleolitik, mezolitik in neolitik

Kamena doba je obdobje v prazgodovini, ko so ljudje predvsem izdelovali orodje iz kamna. Za orodje in orodja so uporabljali tudi les, kosti in druge materiale, vendar so keramični ali organski ostanki slabše ohranjeni, zato arheologi pogosteje najdejo kamnita orodja. Kamen (zlasti trda vrsta kamna, imenovana kremen) se je pogosto uporabljal za rezanje, strganje in izdelavo ostrih robov.

Obdobje se je začelo s prvimi kamnitimi orodji pred približno 2,7 milijona let. V tem času so se razvijale prve homininske vrste, pojavila se je uporaba ognja, rudimentarni lovski in nabiralniški načini preživetja ter postopno izboljševanje tehnik izdelave orodij. Nekatere skupine so imele način življenja podoben kameni dobi še v 20. stoletju (v izoliranih regijah). Ljudje so ubijali živali za hrano in izdelavo oblačil, uporabljali so živalske kože za zavetje in toplotno zaščito ter si izdelovali preproste zatočišča iz vej in kož.

Obdobje po kameni dobi je bronasta doba, imenovana po kovini bron. Kamena doba se je končala tam, kjer in ko so ljudje odkrili postopke umetnega taljenja in obdelave kovin. Prva uporabljena kovina je bil baker, sledil mu je bron. Na Bližnjem vzhodu so ljudje bron verjetno začeli uporabljati nekje med letoma 3000 in 2000 pred našim štetjem, čeprav se natančni datumi razlikujejo glede na regijo.

Arheologi (strokovnjaki, ki preučujejo materialne ostanke preteklosti) kameno dobo delijo na tri glavne dele: paleolitik ("stari kamen"), mezolitik ("srednji kamen") in neolitik ("novi kamen"). V neolitiku je bilo izumljeno tudi lončarstvo in so se začele trajnejše oblike bivališč ter kmetijstvo.

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje, ki ga zaznamuje razvoj kamnitih orodij. Zajema največji del časa človeštva (približno 99 % človeške zgodovine) na Zemlji, od pred približno 2,7 milijona let do pred približno 20 000 leti. Sledili sta ji mezolit in neolitik.

Paleolitik običajno delimo na tri podobdobja:

• Nižji (Lower) paleolitik — pojav prvih kamnitih industrij (npr. Oldowan), orodja za osnovno strganje in rezanje; povezano s ranim Homo habilis in Homo erectus.
• Srednji (Middle) paleolitik — razvoj bolj zapletenih tehnik, kot je plemenska proizvodnja (npr. Mousterian); v tem času prevladujejo neandertalci v Evropi.
• Višji (Upper) paleolitik — razmah sodobnih ljudi (Homo sapiens), naprednejše tehnike izdelave kamnitih rezil, nožev in kremenskih rezil, pojava umetnosti (jamaške poslikave, figure) in elaboriranih grobov.

V paleolitiku so se razvijale pomembne kulturne in tehnološke novosti: nadzor nad ognjem, razvoj oblačil iz živalskih kož, nizke gostote poseljenosti in nomadski načini življenja, kompleksnejše lovske taktike in skupinska sodelovanja. Umetnost (jamaške poslikave, skulpture) ter simbolna vedenja in pogrebni obredi kažejo na razvoj miselnih sposobnosti in družbenih oblik.

Mezolitik

Mezolitik predstavlja prehodno obdobje med paleolitikom in neolitikom, pogosto vezano na čas po zadnji ledeni dobi, ko se je podnebje spreminjalo in so se ekosistemi preoblikovali. Trajanje mezolitika je zelo regionalno odvisno — v severni Evropi je trajal dlje, drugod krajše.

Glavne značilnosti mezolitika:

• Uporaba drobnih, fino obdelanih kamnitih delcev (mikroliti) za sestavljanje kompleksnejših orodij in orožij (puščic, sulic).
• Poudarek na ribolovu, lovu manjše divjadi in nabiralništvu; pogosto nastanek obalnih in rečnih naselij ter plovb.
• Večja specializacija orodij in sezonsko premikanje glede na razpoložljivost hrane.
• Začetki udomačitve psa in razvijanja lokalnih kulturnih značilnosti, ki so pripravljale prehod k kmetijstvu v nekaterih regijah.

Neolitik

Neolitik je obdobje, ko se pojavijo najbolj temeljne spremembe v človeški družbi: sistematično kmetijstvo, udomačitev rastlin in živali, stalna naselja in družbena diferenciranost. S prihodom kmetijstva so se spremenile prehranske navade, povečala se je gostota prebivalstva in razvile nove oblike tehnologije.

Tipične spremembe v neolitiku:

• Kmetijstvo in živinoreja: gojenje žit, stročnic, udomačitev ovac, koz, govedi in svinj.
• Stalna naselja: gradnja hiš iz vijačne ali opečne gradnje, skladišč za pridelke in razvoj vaseh ter kasneje manjših mest.
• Lončarstvo: izdelava keramike za shranjevanje hrane in kuhanje (lončarstvo).
• Polirana kamnita orodja: nove metode obdelave kamenja in izdelave obdelovalnih orodij.
• Družbena in obredna vida: pojav megalitnih struktur, kompleksnejših verovanj in obredov ter širjenje izmenjave blaga in idej na daljše razdalje.

Poleg tehničnih sprememb je neolitik pogosto začetek dolgoročnih kulturnih linij v posameznih regijah — iz Bližnjega vzhoda, kjer je kmetijstvo nastalo najzgodneje, se je kmetijska tehnologija postopoma širila proti Evropi in Aziji v tisočletjih po začetku neolitika.

Prehod iz kamene dobe v metalurške dobe ni povsod potekal istočasno. Tam, kjer so ljudje obvladali taljenje in obdelavo kovin, se je začela bronasta doba, najprej z uporabo bakera in nato z izdelavo brona. Na nekaterih območjih, npr. na Bližnjem vzhodu, se je industrijska uporaba brona uveljavila med približno 3000 in 2000 pr. n. št., medtem ko so druge regije prešle k kovinam kasneje.

Kamena doba je zato raznoliko in dolgo obdobje, ki vključuje razvoj osnovnih tehnologij, socialnih vzorcev in kulturnih izrazov, ki so postavili temelje za nadaljnji tehnološki in družbeni razvoj človeštva.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kamena doba?

V: Katere materiale so uporabljali za izdelavo orodij v kameni dobi?

V: Kako se deli kamena doba?

V: Kaj so ljudje izumili v neolitiku?

V: Kdaj so začeli taliti (izdelovati kovine)?

V: Kdaj se je začela bronasta doba?

V: Kje so v sodobnem času še vedno obstajale skupine, ki so uporabljale tehnologijo iz kamene dobe?

V: Kakšno hrano so jedli v tem obdobju?

Išči po črki