Mož iz Tollunda

Tollundov človek je ime za mumijo, ki je bila najdena na Danskem v 50. letih prejšnjega stoletja. Moški je živel v 4. stoletju pred našim štetjem, v t. i. predrimski železni dobi. Glava in obraz sta bila tako dobro ohranjena, da so ga ob odkritju zamenjali za nedavno žrtev umora. Dvanajst let pred odkritjem moškega iz Tollunda je bilo v istem močvirju odkrito še eno telo, ženska iz Ellinga.

Pod telesom je bila tanka plast mahu. Znanstveniki vedo, da je ta mah nastal v danskih šotiščih v zgodnji železni dobi, zato so domnevali, da je bilo truplo v močvirje položeno pred več kot 2000 leti v zgodnji železni dobi. Izvedeno je bilo radiokarbonsko datiranje C14: Pokazalo se je, da je umrl približno 375-210 let pred našim štetjem. Kislina v šoti in pomanjkanje kisika pod površjem sta ohranila občutljiva mehka tkiva njegovega telesa.

Preiskave in rentgensko slikanje so pokazali, da je glava moškega nepoškodovana, srce, pljuča in jetra pa dobro ohranjeni. Muzej Silkeborg je ocenil, da je bil ob smrti star približno 40 let in visok približno 1,61 m. To pomeni, da je bil za tisti čas razmeroma majhen. Verjetno se je telo skrčilo v močvirju.

Ob prvi obdukciji leta 1950 so zdravniki ugotovili, da je Tollund Man umrl zaradi obešanja in ne zaradi zadušitve. Vrv je pustila vidne sledi na koži pod brado in ob straneh vratu. Na zadnjem delu vratu, kjer bi se moral nahajati vozel zanke, pa ni bilo nobene sledi. Po ponovni preiskavi leta 2002 so forenziki našli več dokazov, ki potrjujejo te ugotovitve. Čeprav vratna vretenca niso bila poškodovana (kot se pogosto zgodi pri obešenih žrtvah), je rentgenografija pokazala, da je bil jezik razširjen - kar kaže na smrt z obešanjem.

Pregledali so želodec in črevesje ter opravili teste njune vsebine. Znanstveniki so ugotovili, da je bil zadnji obrok moškega nekakšna kaša iz zelenjave in semen, tako gojenih kot divjih: ječmen, laneno seme, zlata rozga (Camelina sativa), kobilica, ščetina in kamilica.

V njegovem prebavnem sistemu ni bilo sledi mesa, iz stopnje prebave pa je bilo razvidno, da je moški po zadnjem obroku živel od 12 do 24 ur. Z drugimi besedami, pred smrtjo morda ni jedel niti en dan. Čeprav podobne zelenjavne juhe za ljudi tega časa niso bile nič nenavadnega, sta bili opaženi dve zanimivi stvari:

• Juha je vsebovala veliko različnih vrst divjih in gojenih semen. Ker ta semena niso bila lahko dostopna, je verjetno, da so bila nekatera od njih nabrana namenoma za posebno priložnost.
• Juha je bila pripravljena iz semen, ki so bila na voljo le v bližini izvira, kjer so ga našli.

Ko se telesa iz močvirja odstranijo, se hitro posušijo in razgradijo. Zaradi izraza obraza in splošnega stanja glave je bila sprejeta odločitev, da se telo izpostavi. Takrat so glavo konzervirali s polietilen glikolom, ki je bil edini razpoložljivi material. Ta metoda ni omogočila ohranitve telesa; telo se je posušilo in razpadlo. Danes je glava pritrjena na kopijo telesa. Tudi obe stopali in desni palec so bili ob najdbi trupla v petdesetih letih 20. stoletja v dobrem stanju ohranjenosti. Zato so ju shranili v formaldehidu za kasnejšo analizo. Leta 1976 je danska policija opravila analizo prstnih odtisov, s čimer je bil odtis palca Tollundovega moža eden najstarejših zabeleženih prstnih odtisov. Človek iz Tollunda je razstavljen v muzeju Silkeborg.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje mumija, najdena na Danskem?

V: Kdaj je živel človek iz Tollunda?

V: Kako je bilo ohranjeno Tollundovo telo?

V: Koliko je bil Tollundski človek star, ko je umrl?

V: Kako visok je bil Tollund Man?

V: Kateri dokazi kažejo, da je umrl z obešanjem in ne z zadušitvijo?

V: Kaj so znanstveniki odkrili o zadnjem obroku človeka iz Tollunda?

Išči po črki