Tollundov človek – mumija iz danske železne dobe, odkritje in ugotovitve

Tollundov človek je ime za mumijo, ki je bila najdena na Danskem v maju 1950 v močvirju Tollund Mose blizu mesta Silkeborg. Moški je živel v 4. stoletju pred našim štetjem, v t. i. predrimski železni dobi. Glava in obraz sta bila tako dobro ohranjena, da so ga ob odkritju sprva zmotno zamenjali za nedavno žrtev umora. Dvanajst let pred odkritjem moškega iz Tollunda je bilo v istem močvirju odkrito še eno telo, ženska iz Ellinga, kar kaže, da so bila ta šotišča v času železne dobe kraji, kjer so se dogajale tako nenavadne kot tudi ritualno obarvane smrti.

Pod telesom je bila tanka plast mahu. Znanstveniki vedo, da je ta mah nastal v danskih šotiščih v zgodnji železni dobi, zato so domnevali, da je bilo truplo v močvirje položeno pred več kot 2000 leti v zgodnji železni dobi. Izvedeno je bilo radiokarbonsko datiranje C14: pokazalo se je, da je umrl približno 375–210 let pred našim štetjem, torej v 4. stoletju pr. n. št. Konzervirajoča kislina v šoti in pomanjkanje kisika pod površjem sta omogočila izjemno ohranitev občutljivih mehkih tkiv njegovega telesa — proces, ki ga raziskovalci imenujejo 'naravno razkrojno konzerviranje' (tanning) zaradi delovanja šotne kisline.

Preiskave in rentgensko slikanje so pokazali, da je glava moškega nepoškodovana, medtem ko so bila srce, pljuča in jetra prav tako dobro ohranjena. Muzej Silkeborg je ocenil, da je bil ob smrti star približno 40 let in visok približno 1,61 m. To pomeni, da je bil za tisti čas razmeroma majhen; deloma je to lahko posledica krčenja tkiv v močvirnem okolju in deloma naravne rasti posameznika. Podrobnejše antropološke preiskave staranja in višine temeljijo na analizi zob, kit in kostnih ostankov ter primerjavah z drugimi primeri iz obdobja.

Ob prvi obdukciji leta 1950 so zdravniki ugotovili, da je Tollund Man umrl zaradi obešanja in ne zaradi zadušitve. Vrv je pustila vidne sledi na koži pod brado in ob straneh vratu. Na zadnjem delu vratu, kjer bi se moral nahajati vozel zanke, pa ni bilo nobene sledi. Po ponovni preiskavi leta 2002 so forenziki našli več dokazov, ki potrjujejo te ugotovitve. Čeprav vratna vretenca niso bila poškodovana (kot se pogosto zgodi pri obešenih žrtvah), je rentgenografija pokazala, da je bil jezik razširjen — kar kaže na smrt z obešanjem. Razlaga obdukcij je odprla vprašanja o tem, ali je šlo za kaznovalno obešanje, ritualno žrtvovanje ali kakšno drugo obliko smrtne obsodbe v tistem času; pri tem pa arheologi poudarjajo, da nobena razlaga ni povsem izključena.

Pregledali so želodec in črevesje ter opravili teste njune vsebine. Znanstveniki so ugotovili, da je bil zadnji obrok moškega nekakšna kaša iz zelenjave in semen, tako gojenih kot divjih: ječmen, laneno seme, zlata rozga (Camelina sativa), kobilica, ščetina in kamilica. Analiza je pokazala, da v njegovem prebavnem sistemu niso bile zaznane sledi mesa; iz stopnje prebave je bilo razvidno, da je moški po zadnjem obroku živel od 12 do 24 ur. Z drugimi besedami, pred smrtjo morda ni jedel niti en dan. Takšni podatki o zadnjem obroku nudijo redek vpogled v prehranske navade in sezonsko dostopnost živil v železni dobi.

• Raznolikost semen: Juha je vsebovala veliko različnih vrst divjih in gojenih semen. Ker nekatera od teh semen niso bila lahko dostopna, je verjetno, da so bila nekatera od njih nabrana namenoma za posebno priložnost — kar vzbuja sum o obredu ali posebnem dogodku pred smrtjo.
• Geografska omejenost virov: Juha je bila pripravljena iz semen, ki so bila na voljo le v bližini izvira, kjer so ga našli, kar kaže na lokalno pridobljene sestavine in na to, da je bila hrana sveža in sezonska.

V močvirju se telesa ob izpostavitvi hitro posušijo in razgradijo. Zaradi izraznih potez obraza in izjemnega stanja glave so se takoj odločili, da bo telo razstavljeno javnosti. Takrat so glavo konzervirali s polietilen glikolom (PEG), ki je bil tedaj najprimernejši razpoložljiv material za preprečevanje izsušitve; ta metoda pa ni omogočila ohranitve celotnega telesa — telo se je posušilo in deloma razpadlo. Danes je glava pritrjena na kopijo telesa, ki jo je muzejska postavitev z namenom poučne razstave rekonstruirala. Tudi obe stopali in desni palec so bili ob najdbi trupla v petdesetih letih 20. stoletja v dobrem stanju ohranjenosti, zato so ju shranili v formaldehidu za kasnejšo analizo. Leta 1976 je danska policija opravila analizo prstnih odtisov, s čimer je bil odtis palca Tollundovega moža eden najstarejših zabeleženih prstnih odtisov. Človek iz Tollunda je razstavljen v muzeju Silkeborg, kjer je postavitev opremljena z razlago o kontekstu najdbe in konzervatorskih postopkih.

Poleg fizičnih in forenzičnih izsledkov ima Tollundov človek velik pomen za javnost in znanost: njegov primer je postal simbol izjemne ohranjenosti v šotiščih in pomemben vir podatkov o prehrani, oblačilih, sodobnih tehnikah konzerviranja ter o družbenih praksah železne dobe. V arheoloških krogih se še vedno razpravlja o natančnem vzroku in pomenu njegove smrti — ali je šlo za kazen, spontan spor, ritualno daritev ali politični dogodek — vendar Tollundov človek brez dvoma ostaja ena najbolj dokumentiranih in raziskovanih mumij iz evropskega bronastega/železnega obdobja.

Raziskave, ki so sledile, so vključevale multidisciplinarne metode: radiokarbonsko datiranje, analiza vsebin želodca, mikrobiološke in kemijske preiskave, forenzično ponovno preiskavo ter primerjave z drugimi »močvirskimi trupel« (bog bodies) kot so Grauballe Man in Lindow Man. Muzeji in znanstveniki danes pri razstavljanju takšnih človeških ostankov upoštevajo tudi etične dileme, spoštovanje do pokojnikov in izobraževalno vrednost za obiskovalce, zato so informacijske table in kontekstualne razlage del stalne postavitve v Silkeborgu.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje mumija, najdena na Danskem?

V: Kdaj je živel človek iz Tollunda?

V: Kako je bilo ohranjeno Tollundovo telo?

V: Koliko je bil Tollundski človek star, ko je umrl?

V: Kako visok je bil Tollund Man?

V: Kateri dokazi kažejo, da je umrl z obešanjem in ne z zadušitvijo?

V: Kaj so znanstveniki odkrili o zadnjem obroku človeka iz Tollunda?

Išči po črki