Tikal: Največje majevsko mesto v Gvatemali – UNESCO, zgodovina

Raziščite Tikal v Gvatemali — največje majevsko mesto, UNESCO svetovna dediščina. Zgodovina, arheološke skrivnosti, najboljši čas za obisk in praktični nasveti.

Tikal (ali Tik'al, po sodobnem pravopisu)) je največje od starodavnih porušenih mest majevske civilizacije. Leži v današnji Gvatemali, v severnem delu departmaja Petén; koordinate: 17°13′19″N 89°37′22″W (17.22194°N 89.62278°W). Zdaj je del zaščitenega območja in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, hkrati pa je priljubljena turistična točka.

Zgodovina

Tikal je bilo eno glavnih kulturnih, verskih in prebivalstvenih središč majevske civilizacije. Najstarejša monumentalna gradnja na mestu sega v obdobje okoli 4. stoletja pr. n. št., a največji razcvet je mesto doživelo v klasičnem obdobju, od približno leta 200 do 900 n. št. V tem času je Tikal dosegel politično, gospodarsko in vojaško premoč v širši regiji Mezoamerike ter vzpostavil povezave z daljnimi središči, med katerimi je bilo tudi vplivno središče Teotihuacan v današnji Mehiki.

V poznoklasičnem obdobju so se razmere v regiji spremenile: prenehala je gradnja velikih novih spomenikov, nekatere palače in gradnje so bile požgane, število prebivalstva se je zmanjšalo in do konca 10. stoletja je bilo mesto večinoma opuščeno. Analize napisov in najdb (kamenih stele, hieroglifičnih zapisov) so pomembno pripomogle k razumevanju kronologije in političnih dogodkov v Tikalu.

Arhitektura in arheološke najdbe

Tikal je znan po številnih piramidnih templjih, palačah, akropolisih, javnih trgih in igriščih za starodavno žogarsko igro. Najbolj prepoznavni so Tempelj I (imenovan tudi Tempelj velikega jaguarja) in Tempelj II ob Velikem trgu (Great Plaza). Najvišji templji dosežejo velike višine — eden izmed največjih, Tempelj IV, sega do približno 65–70 metrov, zaradi česar je eden najvišjih predkolumbovskih objektov v Ameriki.

Arheologi so v Tikalu odkrili številne stele z zapisi, oltarne plošče, grobnice, rezbarije in druge dokaze o kompleksni verski, politični in administrativni organizaciji. Najdbe omogočajo rekonstrukcijo dinastij, političnih zavezništev in vojaških spopadov ter dajejo vpogled v majevsko astronomijo, koledarje in verske obrede.

Odkritje, raziskave in zaščita

Evropski raziskovalci so Tikalu začeli posvečati pozornost v 19. stoletju, obseajne arheološke raziskave pa so se nadaljevale v 20. stoletju. Mesto je bilo postopoma izkopano, restavrirano in delno rekonstruirano. Leta 1955 je bilo območje razglašeno za nacionalni park, kasneje pa je bilo vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine (1979), kar je povečalo mednarodno podporo za ohranitev in varstvo najdišča.

Narava in turizem

Tikal leži v tropskem deževnem gozdu in je danes del širšega varovanega območja, kjer se prepletata arheologija in narava. Park nudi zavetje številnim vrstam prosto živečih živali, med katerimi so opice howlerji, kapucinske opice, različne ptice (npr. tukani), krokodili v bližnjih močvirjih in redke mačkonosne živali. Kombinacija impresivnih spomenikov in bogate biotske raznovrstnosti pritegne obiskovalce z vsega sveta.

Obisk Tikala je mogoč z vodenimi izleti iz bližnjih mest, kot je Flores, in je primeren tako za ljubitelje arheologije kot za opazovalce ptic in narave. Zaradi občutljivosti najdišča in ekosistema so urejeni poti in omejitve obnašanja obiskovalcev; priporočljivo je obiskati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko so temperature prijaznejše in je možnosti opazovanja živali več.

Pomembnost

• Kulturna: Tikal je ključni primer razvoja majevske arhitekture, pisave in urbane organizacije.
• Znanstvena: Najdbe pomagajo razumeti majevsko kronologijo, politiko, gospodarstvo in religijo.
• Naravna: Varstvo območja prispeva k ohranjanju tropskega gozda in biotske raznovrstnosti.

Tikal ostaja eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Srednji Ameriki, obenem pa simbol združitve kulturne dediščine in naravnega okolja, ki zahteva trajnostno upravljanje in mednarodno sodelovanje za ohranitev prihodnjim generacijam.

Značilnosti lokacije

Ruševine ležijo v nižinskem deževnem gozdu, vendar Tikal ni imel vode, razen tiste, ki so jo zbirali iz deževnice in shranjevali pod zemljo. Arheologi, ki so v prejšnjem stoletju delali v Tikalu, so podzemne objekte uporabljali za shranjevanje vode za lastno uporabo. Odsotnost izvirov, rek in jezer v bližini je za večje mesto nenavadna. Vendar je Tikal dobro shajal z intenzivnimi kmetijskimi tehnikami. Te so bile naprednejše od metod "slash & burn", o katerih so prvotno razmišljali arheologi. Zaradi odvisnosti od sezonskih padavin je bil Tikal izpostavljen suši. To naj bi danes igralo pomembno vlogo pri propadu klasičnih Majev.

Pravilniki

Znani vladarji Tikala s splošnimi ali posebnimi datumi, ki so jim pripisani, so naslednji:

Pozni predklasični čas

• Yax Ehb' Xook - ca. 60 n. št., ustanovitelj dinastije
• Siyaj Chan K'awil Chak Ich'aak ("Nevihtno nebo I") - okoli 2. stoletja
• Yax Ch'aktel Xok - ca. 200

Zgodnja klasika

• Balam Ajaw ("okrašeni jaguar") - 292 n. št.
• K'inich Ehb' - ca. 300 N. ŠT.
• Ix Une' B'alam ("Kraljica Jaguar") - 317 n. št.
• "Vladar z leydensko ploščo" - 320 n. št.
• K'inich Muwaan Jol - umrl 359 n. št.
• Chak Tok Ich'aak I ("Jaguar Paw I") - ok. 360-378. Njegove palače kasnejši vladarji niso nikoli pozidali in je bila stoletja vzdrževana kot očitno spoštovan spomenik. Umrl je na isti dan, ko je Siyah K'ak' prispel v Tikal, verjetno so ga usmrtili teotihuacanski osvajalci.
• Nun Yax Ayin - 370-411 n. št. Nun Yax Ayin je bil plemič iz Teotihuacana, ki ga je leta 379 na prestol Tikala posadil Siyaj K'ak'.
• Siyaj Chan K'awiil II ("Nevihtno nebo II") - 411-456 n. št.
• K'an-Ak ("Kan Boar") - 458-486 n. št.
• Ma'Kin-na Chan - približno konec 5. stoletja.
• Chak Tok Ich'aak (lobanja Bahlum Paw) - 486-508 n. št. Poročen z "lady Hand"
• Ix Kalo'mte' Ix Yo K'in ("Gospa iz Tikala") - 511-527 n. št. Vladala je skupaj s Kaloomte' B'alamom, morda kot soproga.
• Kaloomte' B'alam ("Kodrorog" in "19. gospodar") - 511-527 n. št. Vladal skupaj z Ix Kalo'mte' Ix Yo K'in ("gospa iz Tikala") kot regent.
• "Bird Claw" ("Animal Skull I", "Ete I") - ca. 527-537 N. ŠT.
• Wak Chan K'awiil ("Dvojni ptič") - 537-562 n. št. Ujetje in morebitno žrtvovanje v Caracolu.
• "Lizard Head II" - neznan, izgubil je bitko s Caracolom leta 562 n. št.

Hiatus

• K'inich Waaw - 593-628 n. št.
• K'inich Wayaan - približno začetek/sredina 7. stoletja.
• K'inich Muwaan Jol II - približno začetek/sredina 7. stoletja.

Pozna klasika

• Jasaw Chan K'awiil I (vladar A ali Ah Cacao) - 682-734 n. št. Njegova kraljica, lady Dvanajst Macaw (umrla leta 704), je pokopana v templju I. Zmagala v vojni s Kalakmulom leta 711 n. št.
• Yik'in Chan K'awiil (vladar B) - 734-766 n. št. Njegova žena je bila Shana'Kin Yaxchel Pacal "Zelena sojka na steni" iz Lakamhe. Ni natančno znano, kje je grobnica, vendar močne arheološke vzporednice med pokopom 116 (počivališče njegovega očeta) in pokopom 196, ki se nahaja v pomanjšani piramidi neposredno južno od templja II in se imenuje Str. 5D-73, kažejo, da je slednji morda grobnica Yik'in Chan Kawil (Sharer 1994: 169). Drugi možni lokaciji in verjetni kandidati za mrtvaška svetišča sta templja IV in VI.
• "Vladar templja VI" - 766-768 n. št.
• Yax Nuun Ayiin II ("Chitam") - 768-790 n. št.
• Chitam II ("Temno sonce") - pokopan okoli leta 810 n. št. pokopan v templju III
• "Jewel K'awil" - 849 n. št.
• Jasaw Chan K'awiil II - 869-889 n. št.

Zemljevid središča mesta Tikal


Kralj iz Tikala z lesene prečke v templju III. Upodobljen je bodisi "Yax Nuun Ayin II" bodisi "Temno sonce".

Vprašanja in odgovori

V: Katera je današnja lokacija Tikala?

V: Kdaj je bila v Tikalu zgrajena najstarejša monumentalna arhitektura?

V: Katero obdobje je veljalo za najboljši čas za Tikal?

V: Kako je Tikal postal glavno kulturno in prebivalstveno središče majevske civilizacije?

V: Zakaj so po letu 900 n. št. prenehali graditi nove spomenike?

V: Kako je danes znan Tikal?

Išči po črki