Tikal

Tikal (ali Tik'al, po sodobnem pravopisu) je največje od starodavnih porušenih mest majevske civilizacije. Leži v današnji Gvatemali na 17°13′19″N 89°37′22″W / 17.22194°N 89.62278°W / 17.22194; -89.62278Koordinate: 17°13′19″N 89°37′22″W / 17.22194°N 89.62278°W / 17.22194; -89.62278. Zdaj je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in priljubljena turistična točka.

Tikal je bil eno glavnih kulturnih in prebivalstvenih središč majevske civilizacije. Najstarejša monumentalna arhitektura na tem mestu sega v 4. stoletje pred našim štetjem. Najboljši čas za Tikal je bil v klasičnem obdobju, od leta 200 do 900 našega štetja. V tem obdobju je bil Tikal politično, gospodarsko in vojaško odgovoren za majevsko regijo. To pa zato, ker je bil povezan z območji po vsej Mezoameriki, kot je osrednja Mehika, središče Teotihuacan. Po koncu poznoklasičnega obdobja niso zgradili novih večjih spomenikov. Nekatere palače so bile požgane, prebivalstvo pa se je zmanjšalo. Do konca 10. stoletja je bilo mesto opuščeno.

Značilnosti lokacije

Ruševine ležijo v nižinskem deževnem gozdu, vendar Tikal ni imel vode, razen tiste, ki so jo zbirali iz deževnice in shranjevali pod zemljo. Arheologi, ki so v prejšnjem stoletju delali v Tikalu, so podzemne objekte uporabljali za shranjevanje vode za lastno uporabo. Odsotnost izvirov, rek in jezer v bližini je za večje mesto nenavadna. Vendar je Tikal dobro shajal z intenzivnimi kmetijskimi tehnikami. Te so bile naprednejše od metod "slash & burn", o katerih so prvotno razmišljali arheologi. Zaradi odvisnosti od sezonskih padavin je bil Tikal izpostavljen suši. To naj bi danes igralo pomembno vlogo pri propadu klasičnih Majev.

Pravilniki

Znani vladarji Tikala s splošnimi ali posebnimi datumi, ki so jim pripisani, so naslednji:

Pozni predklasični čas

Yax Ehb' Xook - ca. 60 n. št., ustanovitelj dinastije
Siyaj Chan K'awil Chak Ich'aak ("Nevihtno nebo I") - okoli 2. stoletja
Yax Ch'aktel Xok - ca. 200

Zgodnja klasika

Balam Ajaw ("okrašeni jaguar") - 292 n. št.
K'inich Ehb' - ca. 300 N. ŠT.
Ix Une' B'alam ("Kraljica Jaguar") - 317 n. št.
"Vladar z leydensko ploščo" - 320 n. št.
K'inich Muwaan Jol - umrl 359 n. št.
Chak Tok Ich'aak I ("Jaguar Paw I") - ok. 360-378. Njegove palače kasnejši vladarji niso nikoli pozidali in je bila stoletja vzdrževana kot očitno spoštovan spomenik. Umrl je na isti dan, ko je Siyah K'ak' prispel v Tikal, verjetno so ga usmrtili teotihuacanski osvajalci.
Nun Yax Ayin - 370-411 n. št. Nun Yax Ayin je bil plemič iz Teotihuacana, ki ga je leta 379 na prestol Tikala posadil Siyaj K'ak'.
Siyaj Chan K'awiil II ("Nevihtno nebo II") - 411-456 n. št.
K'an-Ak ("Kan Boar") - 458-486 n. št.
Ma'Kin-na Chan - približno konec 5. stoletja.
Chak Tok Ich'aak (lobanja Bahlum Paw) - 486-508 n. št. Poročen z "lady Hand"
Ix Kalo'mte' Ix Yo K'in ("Gospa iz Tikala") - 511-527 n. št. Vladala je skupaj s Kaloomte' B'alamom, morda kot soproga.
Kaloomte' B'alam ("Kodrorog" in "19. gospodar") - 511-527 n. št. Vladal skupaj z Ix Kalo'mte' Ix Yo K'in ("gospa iz Tikala") kot regent.
"Bird Claw" ("Animal Skull I", "Ete I") - ca. 527-537 N. ŠT.
Wak Chan K'awiil ("Dvojni ptič") - 537-562 n. št. Ujetje in morebitno žrtvovanje v Caracolu.
"Lizard Head II" - neznan, izgubil je bitko s Caracolom leta 562 n. št.

Hiatus

K'inich Waaw - 593-628 n. št.
K'inich Wayaan - približno začetek/sredina 7. stoletja.
K'inich Muwaan Jol II - približno začetek/sredina 7. stoletja.

Pozna klasika

Jasaw Chan K'awiil I (vladar A ali Ah Cacao) - 682-734 n. št. Njegova kraljica, lady Dvanajst Macaw (umrla leta 704), je pokopana v templju I. Zmagala v vojni s Kalakmulom leta 711 n. št.
Yik'in Chan K'awiil (vladar B) - 734-766 n. št. Njegova žena je bila Shana'Kin Yaxchel Pacal "Zelena sojka na steni" iz Lakamhe. Ni natančno znano, kje je grobnica, vendar močne arheološke vzporednice med pokopom 116 (počivališče njegovega očeta) in pokopom 196, ki se nahaja v pomanjšani piramidi neposredno južno od templja II in se imenuje Str. 5D-73, kažejo, da je slednji morda grobnica Yik'in Chan Kawil (Sharer 1994: 169). Drugi možni lokaciji in verjetni kandidati za mrtvaška svetišča sta templja IV in VI.
"Vladar templja VI" - 766-768 n. št.
Yax Nuun Ayiin II ("Chitam") - 768-790 n. št.
Chitam II ("Temno sonce") - pokopan okoli leta 810 n. št. pokopan v templju III
"Jewel K'awil" - 849 n. št.
Jasaw Chan K'awiil II - 869-889 n. št.

Zemljevid središča mesta Tikal

Kralj iz Tikala z lesene prečke v templju III. Upodobljen je bodisi "Yax Nuun Ayin II" bodisi "Temno sonce".

Vprašanja in odgovori

V: Katera je današnja lokacija Tikala?

O: Tikal se nahaja v sodobni Gvatemali na 17°13′19″N 89°37′22″W / 17.22194°N 89.62278°W / 17.22194; -89.62278Koordinate: 17°13′19″N 89°37′22″W / 17.22194°N 89.62278°W / 17.22194; -89.62278

V: Kdaj je bila v Tikalu zgrajena najstarejša monumentalna arhitektura?

O: Najstarejša monumentalna arhitektura na tem najdišču sega v 4. stoletje pred našim štetjem.

V: Katero obdobje je veljalo za najboljši čas za Tikal?

O: Najboljši čas za Tikal je bil v klasičnem obdobju, od leta 200 do 900 našega štetja.

V: Kako je Tikal postal glavno kulturno in prebivalstveno središče majevske civilizacije?

O: V času svojega največjega razcveta je bil povezan z območji po vsej Mezoameriki, kot je osrednja Mehika, kar mu je omogočilo, da je s trgovino in političnim vplivom na druge regije v Mezoameriki postal glavno kulturno in prebivalstveno središče majevske civilizacije.

V: Zakaj so po letu 900 n. št. prenehali graditi nove spomenike?

O: Po letu 900 n. št. so bile nekatere palače požgane, prebivalstvo pa se je zmanjšalo, zato so ljudje takrat opustili gradnjo novih spomenikov zaradi pomanjkanja sredstev in delovne sile, potrebnih za gradbene projekte takega obsega.

V: Kako je danes znan Tikal?

O: Danes je Tikal Unescovo območje svetovne dediščine in priljubljena turistična točka za obiskovalce, ki jih zanima raziskovanje starodavnih ruševin majevske kulture.