Maji: zgodovina, kultura in dosežki mezoameriške civilizacije

Ljudje majevske civilizacije so živeli na treh različnih območjih: na južnem majevskem višavju, v osrednjem nižavju in severnem nižavju. Imeli so veliko različnih vrst zemljišč, vključno z gorami in suhimi ravnicami. Ljudje, ki so živeli v nižinah ob morju, so bili izpostavljeni orkanom in tropskim nevihtam s Karibov.

Območje je obsegalo današnji južni mehiški zvezni državi Chiapas in Tabasco ter zvezne države Quintana Roo, Campeche in Jukatan na polotoku Jukatan. Vključevalo je tudi današnjo Gvatemalo, Belize, Salvador in zahodni Honduras.

Predklasično obdobje

Prve majevske naselbine so nastale okoli leta 1800 pred našim štetjem. Živeli so v regiji Soconusco, ki je danes zvezna država Chiapas v Mehiki, ob Tihem oceanu. To obdobje se v zgodovini Majev imenuje "zgodnje predklasično obdobje". Ljudje v Srednji Ameriki so bili nomadi, ki so hodili od kraja do kraja, da bi našli hrano in zavetje. Približno v tem času so se začeli ustanavljati, gojiti živali ter izdelovati keramiko in majhne glinene figure. Svoje mrtve so pokopavali v preprostih gomilah. Kasneje so začeli te gomile spreminjati v stopničaste piramide.

V tistem času so bili v bližini še drugi ljudje, zlasti na severu. Na območju, ki ga danes imenujemo Oaxaca, so večinoma živele civilizacije Olmekov, Mixe-Zoque in Zapotekov. Ne vemo natančno, kje so bile meje majevske civilizacije. Številni najpomembnejši zgodnji primeri pisave in stavb so se pojavili na severu, zato so te kulture verjetno vplivale na majevsko civilizacijo.

Klasično obdobje

V obdobju od približno 250 do 909 je majevska civilizacija zgradila številne spomenike in mesta ter izdelala številne pomembne rezbarije. Južno nižavje je bilo v tistem času pomemben kraj. Tam je majevska civilizacija naredila številna odkritja o umetnosti in mišljenju.

Podobno kot antična Grčija je bila tudi njihova civilizacija sestavljena iz številnih mest, ki so delovala na različne načine. Ljudje so se zbirali okoli teh mest in kmetovali. Znana mesta so bila Tikal, Palenque, Copán in Calakmul. Manj znana mesta so bila med drugim Dos Pilas, Uaxactun, Altun Ha in Bonampak. Na splošno vemo več o tem, kje so bila mesta na jugu, kot na severu. Nekatera severna mesta, ki jih poznamo, so bila Oxkintok, Chunchucmil in Uxmal.

Njihovi najbolj znani spomeniki so piramide, ki so jih zgradili kot del verskih središč, in palače. Palača v Cancuénu je največja znana palača na območju Majev. Maji so izdelovali tudi klesane kamnite plošče, ki so jih imenovali tetun ali "drevesni kamni". Te plošče prikazujejo vladarje skupaj s hieroglifskim zapisom, ki opisuje njihovo družino, vojaške zmage in druge stvari, ki so jih dobro opravili.

Trgovina z drugimi civilizacijami

Maji so imeli trgovske poti, ki so potekale na dolge razdalje. Trgovali so s številnimi drugimi mezoameriškimi kulturami, kot so Teotihuacan, Zapoteki in druge skupine v osrednji Mehiki in Mehiškem zalivu. Trgovali so tudi z bolj oddaljenimi skupinami. Ljudje, ki preučujejo majevsko civilizacijo, so na primer v svetem vodnjaku v Chichen Itza našli zlato iz Paname.

Med pomembnejšimi stvarmi, s katerimi so trgovali, so bili kakav, sol, morske školjke, nefrit in obsidian.

Med letoma 900 in 1000 našega štetja so imela mesta v južnih nižinah vedno več težav, dokler jih niso zapustili vsi prebivalci. Tamkajšnja majevska civilizacija je prenehala izdelovati velike spomenike in rezbarije. Ljudje, ki preučujejo majevsko civilizacijo, niso prepričani, zakaj se je to zgodilo. Imajo veliko različnih zamisli - nekateri menijo, da je prišlo do velike okoljske katastrofe, da je veliko ljudi prizadela bolezen ali da je bilo preprosto preveč ljudi za količino hrane, ki so jo lahko pridelali.

Postklasično obdobje in zaton

Na severu se je majevska civilizacija nadaljevala. Druge kulture so se začele veliko bolj mešati z majevsko kulturo. Nekatera pomembna najdišča v tem času so bila Chichen Itza, Uxmal, Edzná in Coba. Na neki točki so družine, ki so vladale Chichenu in Uxmalu, oslabele in vladarji v mestu Mayapan so vladali vsej majevski civilizaciji na polotoku Jukatan, dokler ni leta 1450 prišlo do upora. Po uporu je celotno območje razpadlo na različna mesta, ki so se borila med seboj, vse do španske osvojitve Jukatana.

Skupine Itza Maya, Ko'woj in Yalain, ki so živele okoli današnje Guatamele, so bile še vedno prisotne, vendar jih ni bilo veliko. Do leta 1520 so se ponovno okrepili in začeli graditi mesta. Itza je imela glavno mesto v Tayasalu (znanem tudi kot Noh Petén) in ljudje, ki preučujejo majevsko civilizacijo, menijo, da je ostanek tega mesta pod sodobnim mestom Flores v Gvatemali ob jezeru Petén Itzá. Glavno mesto Ko'voj je bilo v Zacpetenu. Nekatere majevske kulture so še vedno živele v južnem višavju.

V kraljestvu Quiché je nastalo najslavnejše majevsko delo, Popol Vuh. Govori o nastanku sveta, majevskih bogovih in boginjah, o tem, kako so bili ustvarjeni ljudje in živali ter zakaj je bilo kraljestvo Quiché najboljše v majevski civilizaciji.

Španci so začeli osvajati ozemlja Majev. Za to so potrebovali veliko časa (170 let), saj Maji niso imeli glavnega mesta in vsako mesto je imelo drugačno kulturo. V zadnjih majevskih državah, mestu Itza Tayasal in mestu Ko'woj Zacpeten, so ljudje živeli še pozno v 17. stoletje. Nazadnje sta bili osvojeni leta 1697.

V Srednji Ameriki še vedno živi približno 6 milijonov Majev.