Maji: zgodovina, kultura in dosežki mezoameriške civilizacije
Odkrijte zgodovino, kulturo in izjemne dosežke Majev: arhitekturo, pisavo, matematiko, koledarje in živo dediščino mezoameriške civilizacije.
[[Datoteka:Mayamap.png|right|250px|thumb|Kje so živeli Maji, civilizacija, ki je živela v Mezoameriki, z majevskimi jeziki in majevsko religijo. Tam so živeli dolgo časa in nekateri Maji tam živijo še danes.]]
Maji so bila ena najpomembnejših mezoameriških civilizacij. Njihova zgodovina zajema tisočletja: od zgodnjega predklasičnega obdobja do razcveta v klasičnem obdobju in postopnega upada po 9. stoletju n. št. Maji so razvili zapleteno družbeno in versko življenje, obsežno gradbeno dejavnost, napredne znanstvene dosežke in bogato umetnost.
Izvor in časovna razporeditev
Maji so na tem območju živeli že pred 4000 leti (približno 2000 let pred našim štetjem), v obdobju, ko so se začele razvijati kompleksne družbe. Prva večja majevska mesta so se oblikovala v tisočletju pred našim štetjem, približno od 1000–750 pred našim štetjem, medtem ko je klasično obdobje (kjer dosežejo svoj največji razcvet) običajno umeščeno med 3. in 9. stoletjem n. št.
Prehrana in gospodarstvo
Temelj majevske prehrane so predstavljala osnovna živila pridelana v sistemu milpa (menjava pridelkov in obdelava), predvsem koruza, fižol, bučke in čili papriko. Poleg teh poljedelskih pridelkov so uporabljali tudi kakav (za pijače in obredje), tropično sadje, ribe in divjad. Obdelava zemlje, irigacija na določenih območjih in prilagoditve kmetijskih tehnik so omogočile vzdrževanje velikih mestnih središč.
Pisava, matematika in astronomija
Maji so uporabljali slikovno-slovnično pisavo, s katero so zapisovali zgodovino, dinastije in verske tekste. Razvili so tudi napreden številski sistem z osnovo 20, vključno z uporabo koncepta ničle, kar je bilo redko v starem svetu. Bili so sposobni v visokih matematičnih izračunih in konstrukcijah ter so ti računi pogosto povezovali z meritvami časa.
Njihovi duhovniki in učenjaki so natančno preučevali zvezde in planete, kar jim je omogočilo izdelavo natančnih koledarjev (npr. Tzolk'in, Haab' in Dolgi račun). Astronomsko znanje je bilo tesno povezano z religijo, kmetijstvom in političnim ritualom.
Umetnost, arhitektura in tehnologija
Maji so bili izjemni v umetnosti, gradbeništvu in matematiki. Njihova arhitektura vključuje templje in piramide, palače, krožna igrišča za staro majevsko igro z žogo ter obsežne akropole in upravna središča. Umetniki so ustvarjali keramiko, freske, stele z izklesanimi zapisi, zapletene izdelke iz kamna, lesa in školjk ter dragocene tekstilije.
Območje in družbene značilnosti
Majevska civilizacija je zajemala velika območja – od osrednje Mehike do današnjega Hondurasa, Gvatemale in severnega Salvadorja. V različnih regijah so se razvili različni slogovni izrazi v arhitekturi in umetnosti, kar kaže na obsežna trgovinska omrežja in kulturne izmenjave.
Na vrhuncu so posamezne regije in mesta lahko zbrale velike populacije; ocene za celotno majevsko civilizacijo se razlikujejo, nekatera študija omenjajo tudi več milijonov prebivalcev.
Razlogi za upad
Civilizacija Majev se je po 9. stoletju n. št. začela zmanjševati, še posebej v severnih in osrednjih delih Yucatána in nizkemu pasu. Razlogi so kompleksni in med drugim vključujejo: goste notranje vojne med mestnimi državami, izčrpavanje virov in erozijo tal, dolgotrajne suše, spremembe v upravljanju in politično nestabilnost. Propad ni bil enoten: nekatera mesta so bila zapuščena, medtem ko so druga vztrajala — in nekatera majevska središča so bila uporabljena in preurejena še stoletja.
Prihod Evropejcev in sodobni Maji
V 16. stoletju so konkvistadorji in evropski kolonizatorji osvojili velike dele Mehike in pozneje tudi Srednjo Ameriko, vključno z območji, kjer so živeli Maji. Vendar etnični in kulturni preživetveni vzorci pokažejo, da Maji niso izginili: mnogi še danes živijo na istih ozemljih, ohranjajo jezikovne, verske in kulturne tradicije ter kombinirajo staro in novo v sodobnem vsakdanu.
Danes v več regijah govorijo številne majevske jezike (med njimi različne jezikovne skupine, kot je npr. achi) in ohranjajo obrede, ljudsko umetnost, oblačila in gledališke predstave. Igra oziroma drama, imenovana Rabinal Achi, je primer tradicionalne predstave, ki ima velik kulturni pomen.
Dediscina in pomen
- Znanost in koledarji: majevski koledarji in astronomska opazovanja so pomemben prispevek k zgodovini znanosti.
- Pisava in zapisi: njihova pisava omogoča vpogled v politiko, religijo in družbeno življenje.
- Umetnost in arhitektura: ohranjeni tempelji, piramide, freske in umetniški predmeti so pomembni arheološki viri in turistične atrakcije.
- Sodobna kultura: Maji danes ohranjajo jezikovne, verske in umetniške tradicije ter aktivno sodelujejo pri ohranjanju svoje identitete.
Razumevanje Majev zahteva meddisciplinarni pristop — arheologijo, zgodovino, jezikoslovje, ekologijo in etnologijo — saj je njihova zgodovina kompleksna in bogata. Ohranjanje arheoloških najdišč in podpora mestnim in podeželskim skupnostim, ki so nosilke majevske dediščine, sta ključna za razumevanje tega dela svetovne zgodovine.
Majina maska. Štukaturni friz iz aceres, Campeche. Zgodnje klasično obdobje ~250-600 n. št.
Lokacija
Ljudje majevske civilizacije so živeli na treh različnih območjih: na južnem majevskem višavju, v osrednjem nižavju in severnem nižavju. Imeli so veliko različnih vrst zemljišč, vključno z gorami in suhimi ravnicami. Ljudje, ki so živeli v nižinah ob morju, so bili izpostavljeni orkanom in tropskim nevihtam s Karibov.
Območje je obsegalo današnji južni mehiški zvezni državi Chiapas in Tabasco ter zvezne države Quintana Roo, Campeche in Jukatan na polotoku Jukatan. Vključevalo je tudi današnjo Gvatemalo, Belize, Salvador in zahodni Honduras.
Zgodovina
Predklasično obdobje
Prve majevske naselbine so nastale okoli leta 1800 pred našim štetjem. Živeli so v regiji Soconusco, ki je danes zvezna država Chiapas v Mehiki, ob Tihem oceanu. To obdobje se v zgodovini Majev imenuje "zgodnje predklasično obdobje". Ljudje v Srednji Ameriki so bili nomadi, ki so hodili od kraja do kraja, da bi našli hrano in zavetje. Približno v tem času so se začeli ustanavljati, gojiti živali ter izdelovati keramiko in majhne glinene figure. Svoje mrtve so pokopavali v preprostih gomilah. Kasneje so začeli te gomile spreminjati v stopničaste piramide.
V tistem času so bili v bližini še drugi ljudje, zlasti na severu. Na območju, ki ga danes imenujemo Oaxaca, so večinoma živele civilizacije Olmekov, Mixe-Zoque in Zapotekov. Ne vemo natančno, kje so bile meje majevske civilizacije. Številni najpomembnejši zgodnji primeri pisave in stavb so se pojavili na severu, zato so te kulture verjetno vplivale na majevsko civilizacijo.
Klasično obdobje
V obdobju od približno 250 do 909 je majevska civilizacija zgradila številne spomenike in mesta ter izdelala številne pomembne rezbarije. Južno nižavje je bilo v tistem času pomemben kraj. Tam je majevska civilizacija naredila številna odkritja o umetnosti in mišljenju.
Podobno kot antična Grčija je bila tudi njihova civilizacija sestavljena iz številnih mest, ki so delovala na različne načine. Ljudje so se zbirali okoli teh mest in kmetovali. Znana mesta so bila Tikal, Palenque, Copán in Calakmul. Manj znana mesta so bila med drugim Dos Pilas, Uaxactun, Altun Ha in Bonampak. Na splošno vemo več o tem, kje so bila mesta na jugu, kot na severu. Nekatera severna mesta, ki jih poznamo, so bila Oxkintok, Chunchucmil in Uxmal.
Njihovi najbolj znani spomeniki so piramide, ki so jih zgradili kot del verskih središč, in palače. Palača v Cancuénu je največja znana palača na območju Majev. Maji so izdelovali tudi klesane kamnite plošče, ki so jih imenovali tetun ali "drevesni kamni". Te plošče prikazujejo vladarje skupaj s hieroglifskim zapisom, ki opisuje njihovo družino, vojaške zmage in druge stvari, ki so jih dobro opravili.
Trgovina z drugimi civilizacijami
Maji so imeli trgovske poti, ki so potekale na dolge razdalje. Trgovali so s številnimi drugimi mezoameriškimi kulturami, kot so Teotihuacan, Zapoteki in druge skupine v osrednji Mehiki in Mehiškem zalivu. Trgovali so tudi z bolj oddaljenimi skupinami. Ljudje, ki preučujejo majevsko civilizacijo, so na primer v svetem vodnjaku v Chichen Itza našli zlato iz Paname.
Med pomembnejšimi stvarmi, s katerimi so trgovali, so bili kakav, sol, morske školjke, nefrit in obsidian.
Ruševine Palenque
Nenaden zlom
Med letoma 900 in 1000 našega štetja so imela mesta v južnih nižinah vedno več težav, dokler jih niso zapustili vsi prebivalci. Tamkajšnja majevska civilizacija je prenehala izdelovati velike spomenike in rezbarije. Ljudje, ki preučujejo majevsko civilizacijo, niso prepričani, zakaj se je to zgodilo. Imajo veliko različnih zamisli - nekateri menijo, da je prišlo do velike okoljske katastrofe, da je veliko ljudi prizadela bolezen ali da je bilo preprosto preveč ljudi za količino hrane, ki so jo lahko pridelali.
Postklasično obdobje in zaton
Na severu se je majevska civilizacija nadaljevala. Druge kulture so se začele veliko bolj mešati z majevsko kulturo. Nekatera pomembna najdišča v tem času so bila Chichen Itza, Uxmal, Edzná in Coba. Na neki točki so družine, ki so vladale Chichenu in Uxmalu, oslabele in vladarji v mestu Mayapan so vladali vsej majevski civilizaciji na polotoku Jukatan, dokler ni leta 1450 prišlo do upora. Po uporu je celotno območje razpadlo na različna mesta, ki so se borila med seboj, vse do španske osvojitve Jukatana.
Skupine Itza Maya, Ko'woj in Yalain, ki so živele okoli današnje Guatamele, so bile še vedno prisotne, vendar jih ni bilo veliko. Do leta 1520 so se ponovno okrepili in začeli graditi mesta. Itza je imela glavno mesto v Tayasalu (znanem tudi kot Noh Petén) in ljudje, ki preučujejo majevsko civilizacijo, menijo, da je ostanek tega mesta pod sodobnim mestom Flores v Gvatemali ob jezeru Petén Itzá. Glavno mesto Ko'voj je bilo v Zacpetenu. Nekatere majevske kulture so še vedno živele v južnem višavju.
V kraljestvu Quiché je nastalo najslavnejše majevsko delo, Popol Vuh. Govori o nastanku sveta, majevskih bogovih in boginjah, o tem, kako so bili ustvarjeni ljudje in živali ter zakaj je bilo kraljestvo Quiché najboljše v majevski civilizaciji.
Španci so začeli osvajati ozemlja Majev. Za to so potrebovali veliko časa (170 let), saj Maji niso imeli glavnega mesta in vsako mesto je imelo drugačno kulturo. V zadnjih majevskih državah, mestu Itza Tayasal in mestu Ko'woj Zacpeten, so ljudje živeli še pozno v 17. stoletje. Nazadnje sta bili osvojeni leta 1697.
V Srednji Ameriki še vedno živi približno 6 milijonov Majev.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je civilizacija Majev?
O: Majevska civilizacija je bila kompleksna družba, ki je živela v Srednji Ameriki, od osrednje Mehike do Hondurasa, Gvatemale in severnega Salvadorja. Obstajala je več kot 4000 let in po ocenah je na svojem vrhuncu štela vsaj deset milijonov ljudi.
V: Kaj so jedli Maji?
O: Osnovna živila v prehrani Majev so bili koruza, fižol, buče in čili paprike. Za različna živila so trgovali tudi z drugimi ljudstvi v Ameriki.
V: Kdaj so nastala prva majevska mesta?
O: Prva majevska mesta so nastala okoli leta 750 pred našim štetjem.
V: Kakšno vrsto jezika so uporabljali?
O: Maji so uporabljali pisni jezik in številski sistem. Govorili so tudi več različnih majevskih jezikov, vključno z jezikom achi.
V: Kako so jim duhovniki pomagali pri izdelavi koledarjev?
O: Duhovniki so preučevali zvezde in planete, kar jim je pomagalo pri izdelavi koledarjev.
V: Kdaj je bila majevska civilizacija na vrhuncu?
O: Vrh majevske civilizacije je bil med letoma 420 in 900 našega štetja.
V: Kako se je njihova kultura ohranila do danes?
O: Čeprav so jih v 15. stoletju zavzeli konkvistadorji, nekateri prvotni Maji še danes živijo na teh območjih in ohranjajo stare tradicije z umetniškimi oblikami, kot je igra Rabinal Achi, ki velja za pomembno še danes.
Iskati