Chiapas (Mehika): geografske, kulturne in zgodovinske značilnosti

Chiapas (Mehika): raznolika pokrajina, majevske ruševine, tropski in oblačni gozdovi, bogata avtohtona kultura ter zgodovinske in socialne razsežnosti v enem vodniku.

Chiapas je najjužnejša mehiška zvezna država, ki leži na jugovzhodu države. Chiapas meji na zvezne države Tabasco na severu, Veracruz na severozahodu in Oaxaca na zahodu. Na vzhodu Chiapas meji na Gvatemalo, na jugu pa na Tihi ocean. Zaradi lege ob meji in obalnega pasu ima država zelo raznoliko geografijo in podnebje.

Geografija in podnebje

Chiapas pokriva približno 28.528 kvadratnih milj (73.890 km2). Krajinsko je stanje zelo pestro: od nizkih vlažnih ravnic ob mehiško-gvatemalski meji in ob reki Grijalva do gorskih verig ("sierras") v osrednjem delu države ter obalnih ravnic ob Tihom oceanu. Na severu, v območju, ki meji na Tabasco in blizu mesta Teapa, pade več kot 3 000 mm padavin na leto, zato je to območje izjemno vlažno in bujno.

Na splošno je v Chiapasu podnebje vlažno in tropsko, vendar se z nadmorsko višino in oddaljenostjo od obale podnebje spreminja. Padavine se zmanjšujejo proti obali Tihemu oceanu, a so še vedno dovolj obilne za pridelavo banan in drugih tropskih kultur v okolici Tapachule. V goratih delih, kjer potekajo vzporedne sierra verige, je podnebje zmerno in pogosto megleno — primerno za oblačne gozdove in biodiverziteto.

Narava in biodiverziteta

Prej je bila naravna vegetacija v nižinskih predelih predvsem visok, trajni deževni gozd, vendar je bil ta gozd na mnogih območjih močno posekan zaradi razširjenega kmetijstva in živinoreje. V višjih legah pa se ohranjajo oblačni (montanski) gozdovi. Eden najbolj znanih zaščitenih predelov je rezervat Reserva de la Biosfera el Triunfo, kjer najdemo redke vrste in relativno ohranjene ekosisteme. V Chiapasu živijo številne živalske vrste in različne endemične rastline, vključno z vrstami ptic in sesalcev, ki so prilagojeni tropskim gozdnim habitatom.

Prebivalstvo, jeziki in kultura

Po popisu prebivalstva iz leta 2005 je bilo v Chiapasu 4 293 459 prebivalcev; po kasnejših ocenah oziroma popisu iz leta 2020 se število prebivalcev giblje okoli 5,5 milijona. Glavno mesto države je Tuxtla Gutiérrez, druga pomembna mesta pa so San Cristóbal de las Casas, Comitán in Tapachula. San Cristóbal de las Casas je znan kot kulturno in zgodovinsko središče z ohranjenimi kolonialnimi stavbami in močno prisotnostjo domorodnih skupnosti.

Približno četrtina prebivalstva Chiapasa je v celoti ali pretežno majevskega porekla. Na podeželju številni prebivalci ne govorijo špansko kot maternega jezika; ohranjajo različne majevske jezike in bogato etnolingvistično dediščino. Kulturno življenje vključuje tradicionalne obrti, oblačila, glasbo in praznovanja, ki so mešanica predkolumbovskih in španskih vplivov.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Chiapasa temelji predvsem na kmetijstvu, gozdarstvu in v manjšem obsegu na turizmu ter rudarstvu. Pogosti pridelki so kava, kakav, banane, sladkorna pesa, koruza in fižol. Kmetijstvo je pogosto drobno in usmerjeno v preživetveno gospodarstvo, kar omejuje priložnosti za višje prihodke. V nekaterih obalnih območjih se razvija tudi izvoz tropskih pridelkov. Zaradi ohranjanja gozdov in naravnih virov se pojavljajo projekti trajnostnega gospodarjenja in zaščite biodiverzitete.

Zgodovina in politična gibanja

Chiapas ima bogato zgodovino, ki sega v obdobje pred prihodom Evropejcev; v državi se nahajajo pomembne majevke najdbe, kot so majevske ruševine Palenque, Yaxchilan, Bonampak, Chinkultic in Tonina. Palenque je mednarodno priznana arheološka najdba in je vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Leta 1994 je prišlo do izbruha nasilja med mehiško vlado in Zapatistično vojsko narodne osvoboditve (EZLN ali zapatisti). Danes EZLN (Ejército Zapatista de Liberación Nacional, poimenovana po Emilianu Zapati)) formalno zavrača uporabo oboroženega odpora kot primarnega sredstva in se predstavlja kot glas revnih in avtohtonih skupnosti. V Chiapasu deluje več avtonomnih zapatističnih skupnosti, pogosto opisovanih kot "uporniške avtonomne zapatistične občine" (v španščini MAREZ), primerna sta območji okoli Ocosinga in Las Margaritas, kjer EZLN izvaja programe samouprave in socialne organizacije.

Turizem in kulturne znamenitosti

Chiapas privablja obiskovalce zaradi svoje naravne lepote in arheoloških najdišč. Najbolj obiskana mesta in lokacije vključujejo:

• arheološke najdbe Palenque, Yaxchilan in Bonampak;
• kolonialno mestece San Cristóbal de las Casas;
• kanjon Sumidero, znan po strmih pečinah in reki Grijalva;
• vodne lepotice, kot so slapovi Agua Azul in jezera Montebello;
• naravni rezervati, kot je Reserva de la Biosfera el Triunfo.

Turizem ustvarja vir dohodka, vendar je treba razvoj načrtovati trajnostno, da bi zaščitili občutljive ekosisteme in življenje lokalnih skupnosti.

Socialni izzivi in migracije

Večina prebivalcev Chiapasa so revni mali kmetje na podeželju. V državi je visoka stopnja revščine in socialne izključenosti; Chiapas ima eno najvišjih stopenj podhranjenosti v Mehiki — ocenjuje se, da je bilo v določenih obdobjih podhranjenih več kot 40 % prebivalstva. Revščina je povezana z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev, izobraževanja in osnovne infrastrukture.

Druga pomembna vprašanja so povečana prisotnost srednjeameriških tolp, znanih kot maras, in nezakonite migracije iz Srednje Amerike. Ta migracija je večinoma usmerjena v Združene države Amerike, vendar povzroča dodatne socialne in varnostne izzive na poti in v obmejnih regijah. Pogosto prihaja do zlorab in kršitev pravic migrantov, kar je povezano tudi s pomanjkanjem nadzora in zaščite na migracijskih poteh (zlorab in druge kršitve).

Infrastruktura, zdravje in izobraževanje

V številnih ruralnih območjih so pogoji za življenje osnovni: pomanjkanje pitne vode, slabši dostop do zdravstvene oskrbe in omejene izobraževalne priložnosti prispevajo k vztrajajoči revščini. Vlade na zvezni in državni ravni ter mednarodne organizacije izvajajo programe za izboljšanje hrane, izobraževanja in zdravstvenih storitev, vendar so izzivi še vedno veliki, zlasti v bolj odmaknjenih območjih.

Perspektive

Prihodnost Chiapasa je tesno povezana z uspehom trajnostnih razvojnih politik, varstva narave in izboljšanja življenjskih razmer prebivalcev, zlasti avtohtonih skupnosti. Povečanje dostopa do izobraževanja, zdravja in tržnih priložnosti, skupaj z odgovornim upravljanjem virov in spodbujanjem trajnostnega turizma, lahko prispeva k zmanjšanju revščine in ohranitvi bogate kulturne in naravne dediščine.

Vprašanja in odgovori

V: Katera je najjužnejša mehiška država?

V: Katere države mejijo na Chiapas?

V: Kakšno površino ima Chiapas?

V: Kakšno vreme je običajno v Chiapasu?

V: Kaj so nekoč našli na severnih območjih v bližini Teapa?

V: Katera družbena vprašanja so prisotna v Chiapasu?

Išči po črki