Čokoladni griči Bohol, Filipini – stožčasti kraški hribi in geološka znamenitost
Čokoladni griči so geološka formacija v provinci Bohol na Filipinih. Vsaj 1.260 hribov (morda še več) se razprostira na površini več kot 50 kvadratnih kilometrov (20 kvadratnih milj). Pokrita so z zeleno travo, ki v sušnem obdobju postane rjava (kot čokolada), od tod tudi ime.
Opis in razsežnost
Čokoladni griči so prepoznavna, skoraj simetrična stožčasta vzpetina tipične konične oblike. Večina gričev je visoka nekaj deset metrov, najvišji dosežejo približno 120 metrov nad okolico. Celotno območje pokriva več kot 50 km² in je razdeljeno na skupine gričev, ločenih z ravnimi planjavami. Zaradi enotne oblike in obsega so postali znak pokrajine Bohola in ena najbolj fotografiranih naravnih znamenitosti Filipinov.
Nastanek in geologija
Čokoladni griči so stožčasti kraški hribi, podobni tistim, ki jih najdemo na apnenčastih območjih Slovenije, Hrvaške, severnega Portorika in province Pinar del Río na Kubi. Verjetno so nastali kot korale, ki so rasle v toplem in plitvem morju pred približno dvema milijonoma let. Hribi so sestavljeni iz peščenih do lomljivih morskih apnencev. Ti apnenci vsebujejo številne fosile foraminifer, koral, mehkužcev in alg. Ti stožčasti hribi so nastali zaradi raztapljanja apnenca v padavinah in podtalnici. Ko so se dvignili nad morsko gladino, so jih erodirale reke in potoki. Hribi so ločeni z ravnimi planjavami, na njih pa so številne jame in izviri. Čokoladni griči so izjemen primer koničaste kraške topografije.
Geološki procesi, ki so oblikovali griče, vključujejo karstno raztapljanje apnenca, delno delovanje talnih voda in kasnejšo erozijo, ki je izostrila relief v konične oblike. Fosilni ostanki v apnencih in sedimentnih plasteh nudijo dragocene informacije o morskem okolju, ki je prevladovalo pred dvema milijonoma let.
Pomembnost, zaščita in priznanja
Čokoladni griči so znana turistična znamenitost Bohola. Na pokrajinski zastavi in pečatu so označeni kot naravne znamenitosti pokrajine. So na seznamu turističnih destinacij na Filipinih, ki ga je pripravila filipinska turistična agencija. Razglašeni so bili za tretji nacionalni geološki spomenik v državi in predlagani za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.
Območje je uradno zaščiteno in upravljano kot naravna in geološka znamenitost, vendar sooča z izzivi, kot so posegi zaradi gradnje, odlaganje odpadkov in pritiski množičnega turizma. Lokalni organi in naravovarstvene skupine delajo na ohranitvi pokrajine in spodbujanju trajnostnih oblik turizma.
Turizem in kako obiskati
Čokoladni griči so priljubljena izletniška točka; obiskanost se poveča v sušnih mesecih, ko je travnata odeja rjava in daje gričem značilen "čokoladni" videz. Najpogostejši izhodiščni kraji za ogled so mesta Carmen in Sagbayan, kjer so urejene razgledne ploščadi, poti in razne turistične storitve. Pogosti so ogledi z avtom, motorji, pa tudi krajši pohodi in vožnje z ATV-ji na urejenih območjih.
Priporočila za obiskovalce:
- Najboljši čas za opazovanje barvnega kontrasta je med sušno sezono (običajno od novembra do maja).
- Pridi zgodaj zjutraj ali v poznih popoldanskih urah za lepše svetlobe in manj gneče.
- Spoštuj označene poti in ne stopaj po nežni travi, da preprečiš erozijo.
- Če želiš fotografirati z dronom, preveri lokalne predpise in dovoljenja.
Biološka pestrost in okolje
Čeprav je območje pretežno travnato, vzdolž planjav in ob obronkih gričev najdemo tudi gozdne ostanke, grmovje in kmetijske parcele. Apnenčasta podlaga in kraški elementi ustvarjajo specifične mikrohabitate, kjer uspevajo nekatere endemične in prilagojene rastlinske vrste. Ohranitev habitatov je pomembna za dolgoročno stabilnost pokrajine in lokalnih skupnosti, ki so odvisne od naravnih virov in turizma.
Ljudske zgodbe in kulturni pomen
Okrog nastanka Čokoladnih gričev obstaja več ljudskih pripovedk. Ena od bolj znanih pravljic pravi, da so griče ustvarili obrazi in solze velikana, ki je jokal zaradi izgube ljubljene osebe; druga zgodba govori o prepiru med dvema velikanoma, ki sta metala kamne in ustvarila kupčke, ki so ostali kot hribi. Takšne zgodbe prispevajo k kulturnemu pomenu kraja in so pogosto del turističnih interpretacij.
Grožnje in prihodnost
Glavne grožnje vključujejo: neurejeno gradnjo, izkopavanje apnenca za gradbeni material, onesnaževanje in pretirano obremenitev z obiskovalci. Pomembni ukrepi za prihodnost so: ohranitveni načrti, omejevanje posegov, izobraževanje obiskovalcev in lokalnih skupnosti ter razvoj trajnostnega turizma, ki ohranja geološko in biotsko raznolikost območja.
Čokoladni griči so edinstvena naravna znamenitost, ki združuje geološko vrednost, kulturne zgodbe in turistični pomen. Njihova ohranitev zahteva sodelovanje lokalne skupnosti, oblasti in obiskovalcev, da bodo lahko te nenavadne in lepe oblike reliefa ohranjene tudi za prihodnje generacije.
Čokoladni griči v Boholu
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so čokoladni griči?
O: Čokoladni griči so geološka formacija v provinci Bohol na Filipinih. Sestavlja jih vsaj 1260 stožčastih kraških hribov, ki se razprostirajo na površini več kot 50 kvadratnih kilometrov.
V: Kako so nastali čokoladni griči?
O: Čokoladni griči so se verjetno začeli kot korale, ki so rasle v toplem in plitvem morju pred približno dvema milijonoma let. Hribi so sestavljeni iz peščenih do lomljivih morskih apnencev, ki so nastali z raztapljanjem apnenca v padavinah in podtalnici. Ko so se dvignili nad morsko gladino, so jih erodirale tudi reke in potoki.
V: Zakaj se imenujejo Čokoladni griči?
O: Hribi so porasli z zeleno travo, ki v sušnem obdobju porumeni (kot čokolada), od tod tudi ime.
V: Ali so čokoladni griči turistična znamenitost?
O: Da, so znana turistična znamenitost v Boholu in so bili razglašeni za tretji nacionalni geološki spomenik v državi ter predlagani za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.
V: Kje drugje je mogoče najti podobno topografijo?
O: Podobna topografija je v Sloveniji, na Hrvaškem, v severnem Portoriku in provinci Pinar del Río na Kubi.
V: Kakšne vrste fosilov je mogoče najti v teh apnencih?
O: Ti apnenci vsebujejo veliko fosilov foraminifer, koral, mehkužcev in alg.
V: Kako stara je ta formacija?
O: Ta formacija je stara približno dva milijona let.
