Kras
Kras je geološki sistem kamnin, v katerih je voda erodirala (raztopila) kamninsko podlago. Če je zelo obsežen, je lahko kras geografska ali topografska značilnost. Če je v tem okolju težko potovati, kar pogosto je, ga uvrščamo med slabo pokrajino.
Skoraj vedno se kras oblikuje v karbonatnih kamninah, kot sta apnenec ali dolomit. Ker so karbonatne sedimentne kamnine zelo pogoste, se kraška območja pojavljajo po vsem svetu.
Številna kraška območja imajo značilne površinske značilnosti, med katerimi so najpogostejše vrtače. Vendar pa kraških površinskih značilnosti lahko ni, če je topna kamnina prekrita, na primer z netopno kamninsko plastjo na vrhu karbonatnih plasti. Nekatera kraška območja vključujejo na tisoče jam, voda pa je običajno pod zemljo.
Največje kraško območje na svetu je ravnina Nullarbor, ki je del ravne, skoraj brez dreves, suhe pokrajine na jugu Avstralije. Leži na obali Velikega avstralskega zaliva, na severu pa je puščava Velika Viktorija. Gre za največjo posamezno izpostavljeno apnenčasto podlago na svetu, ki zavzema površino približno 200.000 kvadratnih kilometrov (77.000 kvadratnih milj). Na najširši točki se razteza približno 1.100 kilometrov (684 milj) od vzhoda proti zahodu čez mejno območje med Južno Avstralijo in Zahodno Avstralijo.
Kraški izvir v gorovju Jura pri kraju Ouhans na vzhodu Francije ob izviru reke Loue
Hudičeva luknja v bližini Hawthorna na Floridi, ZDA.
Kraški apnenec je po vremenskih spremembah površinskih kamnin skoraj nemogoč za človeka. Velebit na Hrvaškem.
Z območja svetovne dediščine na Madagaskarju, strogega naravnega rezervata Tsingy de Bemaraha. Postopna erozija je ustvarila obsežna polja apnenčastih stolpov, ki jih domačini imenujejo tsingy in so prepredeni s suhimi gozdovi, jezeri in mangrovnimi močvirji, v katerih živijo številne endemične in ogrožene vrste lemurjev in ptic.
Vdolbine
V mnogih delih sveta so vrtače, ki nastanejo, ko je kras pod zemljo. Na Floridi, v Gvatemali in drugod so pod ravnim površjem zemlje obsežni sistemi apnenca. Voda, ki teče skozi apnenec, ga raztaplja in tako nastajajo ogromne votline. Brez opozorila se na površju pojavijo ogromne luknje, ki povzročajo veliko škodo. Praktično celotna Florida leži na velikanskem kraškem sistemu, prav tako več držav v Srednji Ameriki. Posebej ogroženo je območje okoli Tampe, ogromen kraški sistem pa je tudi pod Mehiko. Po besedah višjega geokemika je v zvezni državi Illinois kar 15 000 vrtač.
Najgloblja vrtača na svetu je kitajska vrtača Xiaozhai Tienkeng, ki meri 662 m (2172 čevljev).
Depresija Katara v Egiptu je del libijske puščave. Njena površina je velika približno 50 milj (80 km) in 75 milj (121 km). Je največja naravna vdolbina na svetu. Leži pod morsko gladino in je prekrita s solinami, peščenimi sipinami in solinami.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Kras?
O: Kras je geološki sistem kamnin, kjer je voda razjedla (raztopila) kamninsko podlago. Če je v tem okolju težko potovati, kar pogosto je, ga uvrščamo med slabo pokrajino. Skoraj vedno je kras nastal v karbonatnih kamninah, kot sta apnenec ali dolomit.
V: Kje se pojavlja kras?
O: Ker so karbonatne sedimentne kamnine zelo pogoste, se kraška območja pojavljajo po vsem svetu.
V: Katere značilnosti površja so povezane s krasom?
O: Mnoga kraška območja imajo značilne površinske značilnosti, med katerimi so najpogostejše vrtače. Vendar pa je lahko kraška površina odsotna, če je topna kamnina prekrita, na primer z netopno kamninsko plastjo na vrhu karbonatnih plasti.
V: Ali so s krasom povezane jame?
O: Da, nekatera kraška območja vključujejo na tisoče jam, voda pa je običajno pod zemljo.
V: Kakšen je primer velikega kraškega območja?
O: Največje kraško območje na svetu je ravnica Nullarbor v južni Avstraliji, ki zavzema površino približno 200.000 kvadratnih kilometrov (77.000 kvadratnih milj). Na svoji najširši točki se razteza približno 1.100 kilometrov od vzhoda proti zahodu prek mejnega območja med Južno Avstralijo in Zahodno Avstralijo.
V: Ali je ravnina Nullabor brez dreves?
O: Da, ravnina Nullabor je ravna suha pokrajina skoraj brez dreves.
