Kras (karst): definicija, nastanek in značilnosti
Kras je geološki sistem kamnin, v katerih je voda erodirala (raztopila) kamninsko podlago. Če je zelo obsežen, je lahko kras geografska ali topografska značilnost. Če je v tem okolju težko potovati, kar pogosto je, ga uvrščamo med slabo pokrajino.
Nastanek kraških oblik
Skoraj vedno se kras oblikuje v karbonatnih kamninah, kot sta apnenec ali dolomit. Glavni proces je kemijsko raztapljanje (karsifikacija): deževnica in površinska voda absorbira ogljikov dioksid iz zraka ali tal, pri čemer nastane rahlo kisla ogljikova kislina, ki raztaplja kalcijev karbonat v kamninah. Poenostavljeno:
CO2 + H2O → H2CO3; H2CO3 + CaCO3 → Ca2+ + 2 HCO3−
V praksi to pomeni, da voda najprej razširi drobne razpoke in površinske nepravilnosti, sčasoma pa oblikuje večje kanalčke, podzemne vode in jame. Hitrost raztapljanja je odvisna od sestave kamnine, poroznosti, količine CO2 v vodi, podnebja in trajanja stika med vodo in kamnino.
Značilne kraške oblike
Številna kraška območja imajo značilne površinske značilnosti, med katerimi so najpogostejše vrtače. Vendar pa kraških površinskih značilnosti lahko ni, če je topna kamnina prekrita, na primer z netopno kamninsko plastjo na vrhu karbonatnih plasti. Nekatera kraška območja vključujejo na tisoče jam, voda pa je običajno pod zemljo.
- Vrtače in doline (dolines): okrogle ali žlebnate vdolbine, nastale zaradi propadanja ali lokalnega raztapljanja.
- Polja in uvale: velika ravna ali rahlo ugreznjena območja, omejena z višjimi robovi, kjer se lahko zadržuje voda do njene ponikalne točke.
- Škraplje (karren): drobne rebrane in žlebaste oblike na površini apnenca.
- Jame, brezteke in ponori: podzemni kanali in velike votline, pogosto s podzemnimi vodnimi tečaji; ponori so mesta, kjer se površinske vode izgubijo v podzemlje.
- Speleotemi: kapniki (stalaktiti, stalagmiti, stalagnati) in drugi kamninski okraski, ki nastanejo z reprecipitacijo karbonata v jamah.
Hidrologija kraških območij
Kraška hidrologija je značilna po prevladi podzemnega odtoka. Zaradi razvitih kanalov in rež v kamnini so kraški vodni sistemi pogosto zelo nehomogeni: kombinirajo počasno difuzno pretakanje skozi manjše pore in hitro laminarno pretakanje po velikih kanalih (konavke). Zaradi tega so kraške vodne zaloge (akviferji) zelo občutljive na onesnaženje — kontaminant, vnesen v eno vrtačo ali ponor, se lahko hitro razširi po velikih razdaljah.
Razširjenost in primeri
Največje kraško območje na svetu je ravnina Nullarbor, ki je del ravne, skoraj brez dreves, suhe pokrajine na jugu Avstralije. Leži na obali Velikega avstralskega zaliva, na severu pa je puščava Velika Viktorija. Gre za največjo posamezno izpostavljeno apnenčasto podlago na svetu, ki zavzema površino približno 200.000 kvadratnih kilometrov (77.000 kvadratnih milj). Na najširši točki se razteza približno 1.100 kilometrov (684 milj) od vzhoda proti zahodu čez mejno območje med Južno Avstralijo in Zahodno Avstralijo.
Kraške pokrajine najdemo po vsem svetu — od sredozemskega pasu, severne Evrope, Balkana in Slovenije do Avstralije in nekaterih področij Severne in Južne Amerike. V Sloveniji je kras (Carso / Kras) tudi geografsko ime za območje med Trstom in Vipavsko dolino, od koder izhaja pojem 'kras'. Znane kraške jame v Sloveniji so med drugimi Postojnska jama in Škocjanske jame (UNESCO), ki prikazujejo raznolikost kraških pojavov.
Pomen, raba in varstvo
Kraške pokrajine so pomembne zaradi biotske raznovrstnosti, geološke in speleološke vrednosti, turističnega pomena in vodnih virov. Hkrati predstavljajo izzive: težke gradbene razmere, tveganje za nastanek kraških založkov in neposredna ranljivost podzemnih voda za onesnaženje. Varstvo kraških območij vključuje upravljanje z vodami, omejevanje vnašanja nevarnih snovi, ustrezno načrtovanje gradnje ter geološke in speleološke raziskave ter monitoring.
Razumevanje kraških procesov in značilnosti je ključno za trajnostno rabo teh občutljivih in edinstvenih pokrajin.
Kraški izvir v gorovju Jura pri kraju Ouhans na vzhodu Francije ob izviru reke Loue
Hudičeva luknja v bližini Hawthorna na Floridi, ZDA.
Kraški apnenec je po vremenskih spremembah površinskih kamnin skoraj nemogoč za človeka. Velebit na Hrvaškem.
Z območja svetovne dediščine na Madagaskarju, strogega naravnega rezervata Tsingy de Bemaraha. Postopna erozija je ustvarila obsežna polja apnenčastih stolpov, ki jih domačini imenujejo tsingy in so prepredeni s suhimi gozdovi, jezeri in mangrovnimi močvirji, v katerih živijo številne endemične in ogrožene vrste lemurjev in ptic.
Vdolbine
V mnogih delih sveta so vrtače, ki nastanejo, ko je kras pod zemljo. Na Floridi, v Gvatemali in drugod so pod ravnim površjem zemlje obsežni sistemi apnenca. Voda, ki teče skozi apnenec, ga raztaplja in tako nastajajo ogromne votline. Brez opozorila se na površju pojavijo ogromne luknje, ki povzročajo veliko škodo. Praktično celotna Florida leži na velikanskem kraškem sistemu, prav tako več držav v Srednji Ameriki. Posebej ogroženo je območje okoli Tampe, ogromen kraški sistem pa je tudi pod Mehiko. Po besedah višjega geokemika je v zvezni državi Illinois kar 15 000 vrtač.
Najgloblja vrtača na svetu je kitajska vrtača Xiaozhai Tienkeng, ki meri 662 m (2172 čevljev).
Depresija Katara v Egiptu je del libijske puščave. Njena površina je velika približno 50 milj (80 km) in 75 milj (121 km). Je največja naravna vdolbina na svetu. Leži pod morsko gladino in je prekrita s solinami, peščenimi sipinami in solinami.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Kras?
O: Kras je geološki sistem kamnin, kjer je voda razjedla (raztopila) kamninsko podlago. Če je v tem okolju težko potovati, kar pogosto je, ga uvrščamo med slabo pokrajino. Skoraj vedno je kras nastal v karbonatnih kamninah, kot sta apnenec ali dolomit.
V: Kje se pojavlja kras?
O: Ker so karbonatne sedimentne kamnine zelo pogoste, se kraška območja pojavljajo po vsem svetu.
V: Katere značilnosti površja so povezane s krasom?
O: Mnoga kraška območja imajo značilne površinske značilnosti, med katerimi so najpogostejše vrtače. Vendar pa je lahko kraška površina odsotna, če je topna kamnina prekrita, na primer z netopno kamninsko plastjo na vrhu karbonatnih plasti.
V: Ali so s krasom povezane jame?
O: Da, nekatera kraška območja vključujejo na tisoče jam, voda pa je običajno pod zemljo.
V: Kakšen je primer velikega kraškega območja?
O: Največje kraško območje na svetu je ravnica Nullarbor v južni Avstraliji, ki zavzema površino približno 200.000 kvadratnih kilometrov (77.000 kvadratnih milj). Na svoji najširši točki se razteza približno 1.100 kilometrov od vzhoda proti zahodu prek mejnega območja med Južno Avstralijo in Zahodno Avstralijo.
V: Ali je ravnina Nullabor brez dreves?
O: Da, ravnina Nullabor je ravna suha pokrajina skoraj brez dreves.
