Anno Domini (AD): pomen, raba in zgodovina sistema datiranja
Anno Domini (latinsko: "V letu Gospodovem"), skrajšano na AD ali A.D., se uporablja za označevanje let po Jezusovem rojstvu. Okrajšava AD se pogosto razume kot označba krščanske dobe. Podobno se v angleškem jeziku za vsa leta pred začetkom tega časovnega obdobja uporablja izraz Before Christ, skrajšano BC ali B.C.. Tradicionalno je bilo A.D. v starejših besedilih postavljeno pred številko leta (npr. A.D. 145), medtem ko je bila B.C. pogosto postavljena za številko (npr. 145 B.C.). V sodobni rabi pa je bolj običajno, da se obe kratici postavljata za številkami (npr. 145 n. št. oziroma 145 pr. n. št. v slovenščini). V tem sistemu ni ničelnega leta, kar pomeni, da leto 1 n. št. neposredno sledi letu 1 pr. n. št.; zato je treba pri izračunih intervalov med letnicami upoštevati odsotnost leta 0.
Izvor in zgodovina
Sistem datiranja z oznako Anno Domini je v 6. stoletju uveljavil Dionizij Mali (Dionysius Exiguus) (ok. 525), ko je pripravljal tabele za izračun praznovanja velike noči. Njegov namen je bil nadomestiti štetje po vladavini Dioklecijana, saj so ga zgodnja krščanska skupnosti povezovale z preganjanjem kristjanov. Kasneje je ta način datiranja populariziral angleški učenjak Venerable Bede v 8. stoletju in postopoma postal splošno sprejet v srednjeveški Evropi ter pozneje v svetu s širjenjem evropskih držav.
Dionizijeva izračuna rojstva Jezusa nista nujno zgodovinsko točna; sodobni zgodovinski in kronološki raziskovalci menijo, da se je rojstvo verjetno zgodilo nekaj let prej (približno med 6 in 4 pr. n. št.), kar izhaja iz virov, kot so smrt kralja Heroda in rimski popis prebivalstva (census) ob vladavini Kvirinija.
Ničelno leto in astronomsko štetje
Ker v sistemu Anno Domini ni leta 0, astronomi in nekateri strokovnjaki uporabljajo alternativno numeracijo (astronomsko štetje), kjer je leto 0 enako letu 1 pr. n. št., nato pa so prednje oznake negativne (npr. −1 = 2 pr. n. št.). Taka numerečna shema poenostavi matematične izračune razdalj med letnicami, vendar ni vezana na tradicionalno zgodovinsko rabo AD/BC.
Alternativne oznake: CE in BCE
Zaradi verske nevtralnosti in potrebe po bolj vključujoči terminologiji so se v zadnjih desetletjih razširile tudi oznake CE (Common Era — skupna era) in BCE (Before Common Era). Leta, označena z CE/BCE, imajo enako številčenje kot AD/BC (torej enaka vsebina kronoloških let), vendar so jezikovno nevtralne in jih zato pogosto uporabljajo akademski, znanstveni ter medkulturni konteksti.
Uporaba in slogovne razlike v pisanju
- V angleščini: tradicionalno A.D. 145 ali 145 B.C., danes pa pogosto brez pik (AD 145) in/ali z oznakami CE/BCE postavljenimi za letnico (npr. 145 CE).
- V slovenščini se običajno uporabljata krajšavi n. št. (naše štetje; enakovredno AD ali CE) in pr. n. št. (pred našim štetjem; enakovredno BC ali BCE), obe postavljeni za številko leta: npr. 145 n. št. ali 145 pr. n. št..
- Pri navajanju stoletij in tisočletij se pogosto dodaja označba, npr. 21. stoletje n. št. ali 3. tisočletje n. št.. Čeprav se v pogovornem jeziku pojavlja zapis AD 2014, se v slovenskem besedilu navadno uporablja prevod (2014 n. št.).
Na kratko: Anno Domini je zgodovinski sistem štetja let, povezan z rojstvom Jezusa, ki nima leta 0 in je bil vpeljan v pozni antiki. Danes so mogoči različni zapisi in ekvivalenti (AD/BC ali CE/BCE), pri čemer se v analitičnih in nevtralnih kontekstih pogosto uporablja CE/BCE, v vsakdanji rabi pa ostajata tudi tradicionalni obliki AD in BC oziroma slovenski n. št. in pr. n. št..
Pred Zgodovina termin
Sistem za določanje letnic je izumil Dionizij Eksiguj okoli leta n. št. 525. Določil je točko Anno Domini, ki se uporablja za štetje let tako v gregorijanskem kot v julijanskem koledarju. Uporabil jo je za določitev več vzhodnih praznikov v svoji velikonočni tabeli. Ni je uporabil za datiranje zgodovinskih dogodkov. Ko je sestavil svojo tabelo, so bila leta po julijanskem koledarju označena z imenovanjem konzulov, ki so bili v tistem letu na položaju - sam je navedel, da je "sedanje leto" "konzulat Proba mlajšega [Flavija Proba]", za katerega je tudi navedel, da je 525 let "od utelešenja [spočetja] našega Gospoda Jezusa Kristusa". Kako je prišel do te številke, ni znano. Izumil je nov sistem številčenja let, da bi nadomestil Dioklecijanove letnice, ki so bile uporabljene v stari velikonočni tabeli, saj ni želel ohranjati spomina na tirana, ki je preganjal kristjane.
Koledarsko obdobje Anno Domini je v Zahodni Evropi postalo prevladujoče šele potem, ko ga je častitljivi Beda uporabil za datiranje dogodkov v svoji Cerkveni zgodovini angleškega ljudstva, ki jo je dokončal leta 731. Francoski cesar Karel Veliki je poskrbel, da je postal priljubljen tudi v celinski Evropi. V nekaterih delih Evrope so sistem Anno Domini uporabljali šele v 15. stoletju. Na Portugalskem so na primer do leta 1422 uporabljali drugačen sistem, imenovan španska era.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni kratica A.D.?
O: A.D. pomeni "Anno Domini", kar pomeni "v Gospodovem letu".
V: Kaj je krščanska doba?
O: Krščanska doba je drug izraz za leto našega štetja, ki se nanaša na leta po Jezusovem rojstvu.
V: Kaj pomeni leto pred našim štetjem?
O: B.C. pomeni "pred Kristusom" in se nanaša na vsa leta pred začetkom časovnega obdobja Anno Domini.
V: Kako se uporablja izraz A.D., ko se nanaša na stoletje ali tisočletje?
O: A.D. se uporablja po stoletju ali tisočletju. Na primer 21. stoletje našega štetja ali 3. tisočletje našega štetja.
V: Ali je v sistemu datiranja po letu A.D. ničelno leto?
O: Ne, v tem sistemu ni ničelnega leta. Leto 1 n. št. sledi letu 1 pr. n. št.
V: Kakšen je pravilen vrstni red okrajšav za letnici A.D. in B.C.?
O: Sprva je bilo A.D. pred številko leta, B.C. pa za njo, zdaj pa je bolj običajno, da sta obe kratici za številkami. Na primer 145 n. št. ali 145 pr. n. št.
V: Ali se je Jezus dejansko rodil leta 1 po Kr.?
O: Ne, sodobni učenjaki so ugotovili, da se je Jezus dejansko rodil nekaj let prej, kot to predvideva sistem datiranja po Kr.
