Anno Domini (latinsko: "V letu Gospodovem"), skrajšano na AD ali A.D., se uporablja za označevanje let po Jezusovem rojstvu. Okrajšava AD se pogosto razume kot označba krščanske dobe. Podobno se v angleškem jeziku za vsa leta pred začetkom tega časovnega obdobja uporablja izraz Before Christ, skrajšano BC ali B.C.. Tradicionalno je bilo A.D. v starejših besedilih postavljeno pred številko leta (npr. A.D. 145), medtem ko je bila B.C. pogosto postavljena za številko (npr. 145 B.C.). V sodobni rabi pa je bolj običajno, da se obe kratici postavljata za številkami (npr. 145 n. št. oziroma 145 pr. n. št. v slovenščini). V tem sistemu ni ničelnega leta, kar pomeni, da leto 1 n. št. neposredno sledi letu 1 pr. n. št.; zato je treba pri izračunih intervalov med letnicami upoštevati odsotnost leta 0.
Izvor in zgodovina
Sistem datiranja z oznako Anno Domini je v 6. stoletju uveljavil Dionizij Mali (Dionysius Exiguus) (ok. 525), ko je pripravljal tabele za izračun praznovanja velike noči. Njegov namen je bil nadomestiti štetje po vladavini Dioklecijana, saj so ga zgodnja krščanska skupnosti povezovale z preganjanjem kristjanov. Kasneje je ta način datiranja populariziral angleški učenjak Venerable Bede v 8. stoletju in postopoma postal splošno sprejet v srednjeveški Evropi ter pozneje v svetu s širjenjem evropskih držav.
Dionizijeva izračuna rojstva Jezusa nista nujno zgodovinsko točna; sodobni zgodovinski in kronološki raziskovalci menijo, da se je rojstvo verjetno zgodilo nekaj let prej (približno med 6 in 4 pr. n. št.), kar izhaja iz virov, kot so smrt kralja Heroda in rimski popis prebivalstva (census) ob vladavini Kvirinija.
Ničelno leto in astronomsko štetje
Ker v sistemu Anno Domini ni leta 0, astronomi in nekateri strokovnjaki uporabljajo alternativno numeracijo (astronomsko štetje), kjer je leto 0 enako letu 1 pr. n. št., nato pa so prednje oznake negativne (npr. −1 = 2 pr. n. št.). Taka numerečna shema poenostavi matematične izračune razdalj med letnicami, vendar ni vezana na tradicionalno zgodovinsko rabo AD/BC.
Alternativne oznake: CE in BCE
Zaradi verske nevtralnosti in potrebe po bolj vključujoči terminologiji so se v zadnjih desetletjih razširile tudi oznake CE (Common Era — skupna era) in BCE (Before Common Era). Leta, označena z CE/BCE, imajo enako številčenje kot AD/BC (torej enaka vsebina kronoloških let), vendar so jezikovno nevtralne in jih zato pogosto uporabljajo akademski, znanstveni ter medkulturni konteksti.
Uporaba in slogovne razlike v pisanju
- V angleščini: tradicionalno A.D. 145 ali 145 B.C., danes pa pogosto brez pik (AD 145) in/ali z oznakami CE/BCE postavljenimi za letnico (npr. 145 CE).
- V slovenščini se običajno uporabljata krajšavi n. št. (naše štetje; enakovredno AD ali CE) in pr. n. št. (pred našim štetjem; enakovredno BC ali BCE), obe postavljeni za številko leta: npr. 145 n. št. ali 145 pr. n. št..
- Pri navajanju stoletij in tisočletij se pogosto dodaja označba, npr. 21. stoletje n. št. ali 3. tisočletje n. št.. Čeprav se v pogovornem jeziku pojavlja zapis AD 2014, se v slovenskem besedilu navadno uporablja prevod (2014 n. št.).
Na kratko: Anno Domini je zgodovinski sistem štetja let, povezan z rojstvom Jezusa, ki nima leta 0 in je bil vpeljan v pozni antiki. Danes so mogoči različni zapisi in ekvivalenti (AD/BC ali CE/BCE), pri čemer se v analitičnih in nevtralnih kontekstih pogosto uporablja CE/BCE, v vsakdanji rabi pa ostajata tudi tradicionalni obliki AD in BC oziroma slovenski n. št. in pr. n. št..