Anno Domini
Anno Domini (latinsko: "V letu Gospodovem"), skrajšano na AD ali A.D. , se uporablja za označevanje let po Jezusovem rojstvu. AD je tudi okrajšava za krščansko dobo. Podobno se v angleškem jeziku za vsa leta pred začetkom časovnega obdobja Anno Domini uporablja izraz Before Christ, skrajšano BC ali B.C. . V preteklih stoletjih je bil AD pred letom, prihaja pa za stoletjem ali tisočletjem. Na primer, oseba bi napisala AD 2014, vendar 21. stoletje AD ali 3. tisočletje AD. V tem sistemu ni ničelnega leta. To pomeni, da leto 1 n. št. sledi letu 1 pr. n. št.
Nekateri ljudje si napačno razlagajo, da "A.D." pomeni "po smrti". Okrajšava "A.D." je bila prvotno postavljena pred številko leta (npr. A.D. 145), nato pa je bila "B.C." pogosto postavljena za številko leta (npr. 145 B.C.). Danes je bolj običajno, da se obe kratici postavljata za številkami (npr. 145 n. št.; npr. 145 pr. n. št.).
Ta sistem datiranja naj bi označeval leto Kristusovega rojstva, vendar so sodobni znanstveniki odločili, da se je Jezus dejansko rodil nekaj let prej.
Pred Zgodovina termin
Sistem za določanje letnic je izumil Dionizij Eksiguj okoli leta n. št. 525. Določil je točko Anno Domini, ki se uporablja za štetje let tako v gregorijanskem kot v julijanskem koledarju. Uporabil jo je za določitev več vzhodnih praznikov v svoji velikonočni tabeli. Ni je uporabil za datiranje zgodovinskih dogodkov. Ko je sestavil svojo tabelo, so bila leta po julijanskem koledarju označena z imenovanjem konzulov, ki so bili v tistem letu na položaju - sam je navedel, da je "sedanje leto" "konzulat Proba mlajšega [Flavija Proba]", za katerega je tudi navedel, da je 525 let "od utelešenja [spočetja] našega Gospoda Jezusa Kristusa". Kako je prišel do te številke, ni znano. Izumil je nov sistem številčenja let, da bi nadomestil Dioklecijanove letnice, ki so bile uporabljene v stari velikonočni tabeli, saj ni želel ohranjati spomina na tirana, ki je preganjal kristjane.
Koledarsko obdobje Anno Domini je v Zahodni Evropi postalo prevladujoče šele potem, ko ga je častitljivi Beda uporabil za datiranje dogodkov v svoji Cerkveni zgodovini angleškega ljudstva, ki jo je dokončal leta 731. Francoski cesar Karel Veliki je poskrbel, da je postal priljubljen tudi v celinski Evropi. V nekaterih delih Evrope so sistem Anno Domini uporabljali šele v 15. stoletju. Na Portugalskem so na primer do leta 1422 uporabljali drugačen sistem, imenovan španska era.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni kratica A.D.?
O: A.D. pomeni "Anno Domini", kar pomeni "v Gospodovem letu".
V: Kaj je krščanska doba?
O: Krščanska doba je drug izraz za leto našega štetja, ki se nanaša na leta po Jezusovem rojstvu.
V: Kaj pomeni leto pred našim štetjem?
O: B.C. pomeni "pred Kristusom" in se nanaša na vsa leta pred začetkom časovnega obdobja Anno Domini.
V: Kako se uporablja izraz A.D., ko se nanaša na stoletje ali tisočletje?
O: A.D. se uporablja po stoletju ali tisočletju. Na primer 21. stoletje našega štetja ali 3. tisočletje našega štetja.
V: Ali je v sistemu datiranja po letu A.D. ničelno leto?
O: Ne, v tem sistemu ni ničelnega leta. Leto 1 n. št. sledi letu 1 pr. n. št.
V: Kakšen je pravilen vrstni red okrajšav za letnici A.D. in B.C.?
O: Sprva je bilo A.D. pred številko leta, B.C. pa za njo, zdaj pa je bolj običajno, da sta obe kratici za številkami. Na primer 145 n. št. ali 145 pr. n. št.
V: Ali se je Jezus dejansko rodil leta 1 po Kr.?
O: Ne, sodobni učenjaki so ugotovili, da se je Jezus dejansko rodil nekaj let prej, kot to predvideva sistem datiranja po Kr.
