Karel Veliki (748–814): frankovski kralj in prvi cesar Svetega rimskega cesarstva
Karel Veliki (748–814): mogočen frankovski vladar in prvi cesar Svetega rimskega cesarstva—od kronanja leta 800 do unificirane Evrope. Odkrijte njegovo dediščino in vladavino.
Karel Veliki (latinsko: Carolus Magnus, angleško: Karel Veliki, nemško Karl der Große, nizozemsko Karel de Grote) (ok. 2. april 748 - 28. januar 814) je bil frankovski kralj in prvi cesar Svetega rimskega cesarstva. Za cesarja je bil okronan na božič leta 800. Bil je starejši sin kralja Pipina III. iz karolinške dinastije. Ko je Pipin umrl, sta Karel Veliki in njegov brat Karloman vladala skupaj. Ko je Karloman leta 771 umrl, je Karel Veliki postal edini vladar Frankov.
Vladavina in vojaške zmage
Karel Veliki je vladal kot frankovski kralj od leta 768 dalje, kasneje pa je razširil svojo oblast tudi na Lombardijo in večino zahodne Evrope. Njegova vladavina je znana po dolgih vojaških pohodih in podrejanjih sosednjih ljudstev, s katerimi je utrdil in razširil karolinško državo.
- Poraz Lombardov: Leta 774 je premagal lombardskega kralja Desiderija in pripojil Lombardijo, s čimer je prevzel tudi naslov kralja Lombardov.
- Saksonske vojne: Od približno 772 do 804 je vodil dolge in krute vojne proti Sasom; po serijah spopadov in prisilnih spreobratenj so Sajoni dokončno pod njegovim nadzorom.
- Akcije proti Avarom in na južnem vhodu v Pireneje: Vodil je vojaške pohode proti Avarom na srednjem Donavi (konec 8. — začetek 9. stoletja) ter proti muslimanskim nasaditvam na iberskem polotoku; po porazu v Roncevauxu (778) so kasneje nastali španski mejni okraji (Spanish March).
- Predelitev Bavarske in drugih ozemelj: Bavarsko knezijo je porazil leta 788 in jo neposredno vključil v svoj imperij.
Uprava, reforme in pravo
Karel je uvedel več upravnih in pravnih reform, da bi bolje upravljal obsežno državo. Njegove odločitve so vplivale na razvoj evropske srednjeveške oblasti.
- Kapitulare: Izdal je številne zapovedi (kapitulare), ki urejajo cerkvene, sodne in upravne zadeve.
- Missi dominici: Za nadzor daljših in oddaljenih pokrajin je uporabljal posrednike (missi dominici), poslance, ki so preverjali izvrševanje kraljevih ukazov.
- Pravo in uprava: Standardiziral je določene pravne navade, spodbujal enotno sodno prakso in krepitev lokalnih oblasti v okviru knezev in grofij.
- Gospodarstvo in kovnica: Spodbujal je trgovino, urejanje težišč in kovanje srebrnih denarjev (denar), kar je izboljšalo denarni obtok.
Kulturni preporod (karolinška renesansa)
Karel Veliki je bil velik mecena učenja in kulture. Pod njegovim pokroviteljstvom je prišlo do vsestranskega kulturnega preporoda, imenovanega karolinška renesansa.
- V dvoru je zbral učence in učenjake iz Anglije, Irske in drugih krajev — med najbolj znanimi je bil Alkuin iz Yorka.
- Spodbujal je ustanavljanje šol pri samostanih in škofijah ter pouk za duhovščino in uradnike.
- Pod njegovim vplivom se je razvil pisni slog, imenovan karolinška minuskula, ki je postal osnova za poznejše pisave v Evropi.
- Einhard, njegov kronist, je napisal življenjepis "Vita Karoli Magni", ki je glavni vir za Karla Velikega.
Okronanje za cesarja in mednarodni položaj
Na božič leta 800, 25. decembra, je v Rimu v baziliki sv. Petra papež Leon III. okronal Karla za cesarja. To dejanje je imelo pomembne politične in simbolne posledice: obnovilo je idejo rimskega cesarstva na zahodu in okrepilo zvezo med frankovsko oblastjo in papeštvom. Okronanje je bilo za Bizantince in vzhodne oblasti sporni dogodek, a sčasoma je položaj zahodnega cesarstva postal del srednjeveške politične realnosti.
Osebno življenje in nasledstvo
Karel se je poročal večkrat in imel številne otroke; njegova dinastična politika je bila osrednjega pomena za prihodnost imperija. Po njegovi smrti je nasledstvo prevzel sin Ludvik Pobožni (Louis the Pious), ki je cesarstvo sprva obdržal kot združeno, a so ga poznejše delitve razdelile.
- Glavna rezidenca: Aachen (latinsko Aix-la-Chapelle), kjer je zgradil Palatinsko kapelo; tam je tudi pokopan.
- Smrt: Umrl je 28. januarja 814 v Aachnu; njegovo cesarstvo je po kratkem obdobju razcveta kasneje razdeljeno (končno razdelitev so dokončali vnuki v pogodbi v Verdunu leta 843).
Pomen in zapuščina
Karel Veliki velja za enega najpomembnejših vladarjev zgodnjega srednjega veka. Njegova vladavina je prispevala k oblikovanju politične karte zahodne Evrope, okrepitvi fevdalnih struktur, širjenju krščanstva med poganskimi ljudstvi in kulturnemu preporodu, ki je ohranil klasično dediščino. Zaradi širine njegovih osvajanj, upravnih reform in kulturnega vpliva ga pogosto označujejo kot enega od utemeljiteljev srednjevečne Evrope.
Za nadaljnje branje so pomembni viri: Einhardova Vita Karoli Magni, arhivska gradiva o kapitulrah in sodobne zgodovinske monografije, ki obravnavajo tako vojaške kot kulturne in upravne vidike njegove vladavine.
Karel Veliki in papež Adrian I.
Življenje
Franki - eno od germanskih ljudstev, ki je svoje domove preselilo čez reko Ren v razpadajoče rimsko cesarstvo - so bili do leta 700 vladarji Galije in velikega dela Germanije vzhodno od Rena. Prav tako so zaščitili papeštvo in rimskokatoliško vero. Ko je njihov kralj Pepin Kratki umrl, sta bila njegova sinova Karel Veliki in Karloman izbrana, da si razdelita kraljestvo. Razdelila sta ga na dva dela: eno polovico za Karla Velikega, drugo pa za Karlomana. Karloman je umrl 4. decembra 771, Karel Veliki pa je postal vodja celotnega frankovskega kraljestva.
Od leta 768 je bil frankovski kralj, od leta 774 pa langobardski kralj. Papež Leon III. ga je na božič leta 800 v Rimu okronal za cesarja (Imperator Augustus) in s tem ustanovil Sveto rimsko cesarstvo, za katero so upali, da bo nekakšno drugo zahodnorimsko cesarstvo (medtem ko so Bizantinci v Konstantinoplu še vedno vzdrževali vzhodnorimsko cesarstvo). S številnimi vojnami je Karel Veliki razširil svoje cesarstvo po večjem delu zahodne Evrope.
Karel Veliki se je v času svoje vladavine udeležil številnih vojn. Znan je po tem, da je svoj meč "Joyeuse" uporabljal v vseh tridesetih letih vojne in 18 bitkah, v katerih se je boril. Končno mu je uspelo osvojiti tudi Saško, kar 800 let prej ni uspelo rimskemu cesarju Avgustu. Saške je uspel spreobrniti v katoliško krščanstvo. Prav tako je dal zgraditi številne šole, da so se njegovi ljudje lahko učili. Vendar je na tisoče tistih, ki se niso spreobrnili, tudi ubil.
Smrt
Politika in načrti Karla Velikega so bili neuspešni, kar je povzročilo nizko samozavest. Zadnja leta je preživel v postelji v globoki depresiji. Umrl je leta 814 in svoje kraljestvo zapustil edinemu sinu Ludviku Pobožnemu. Potomci Karla Velikega se imenujejo Karolingi. Njegova rodbina je izumrla v Nemčiji leta 911 in v Franciji leta 987.
Bitke in kampanje
- Saksonske vojne. Saške vojne, imenovane tudi saška vojna ali saška vstaja, so bile kampanje in upori v triintridesetih letih od leta 772, ko je Karel Veliki prvič vstopil na Saško z namenom osvojitve,
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Karel Veliki?
O: Karel Veliki je bil frankovski kralj in prvi sveti rimski cesar.
V: Po katerih drugih imenih je bil Karel Veliki znan?
O: Karel Veliki je bil znan tudi kot Carolus Magnus, Karel Veliki, Karl der Große in Karel de Grote.
V: Kdaj je bil Karel Veliki okronan za cesarja?
O: Karel Veliki je bil kronan za cesarja na božič leta 800.
V: Kdo je bil oče Karla Velikega?
O: Oče Karla Velikega je bil kralj Pipin III. iz karolinške dinastije.
V: Ali je imel Karel Veliki kakšne sorojence?
O: Da, Karel Veliki je imel mlajšega brata po imenu Karloman.
V: Kaj se je zgodilo s Karlovim bratom Karlomanom?
O: Karloman je umrl leta 771 in Karel Veliki je ostal edini vladar Frankov.
V: Kdaj se je Karel Veliki rodil in kdaj je umrl?
O: Karel Veliki se je rodil 2. aprila 748 ali okoli tega datuma, umrl pa 28. januarja 814.
Iskati