Karel Veliki
Karel Veliki (latinsko: Carolus Magnus, angleško: Karel Veliki, nemško Karl der Große, nizozemsko Karel de Grote) (ok. 2. april 748 - 28. januar 814) je bil frankovski kralj in prvi cesar Svetega rimskega cesarstva. Za cesarja je bil okronan na božič leta 800. Bil je starejši sin kralja Pipina III. iz karolinške dinastije. Ko je Pipin umrl, sta Karel Veliki in njegov brat Karloman vladala skupaj. Ko je Karloman leta 771 umrl, je Karel Veliki postal edini vladar Frankov.
Karel Veliki in papež Adrian I.
Življenje
Franki - eno od germanskih ljudstev, ki je svoje domove preselilo čez reko Ren v razpadajoče rimsko cesarstvo - so bili do leta 700 vladarji Galije in velikega dela Germanije vzhodno od Rena. Prav tako so zaščitili papeštvo in rimskokatoliško vero. Ko je njihov kralj Pepin Kratki umrl, sta bila njegova sinova Karel Veliki in Karloman izbrana, da si razdelita kraljestvo. Razdelila sta ga na dva dela: eno polovico za Karla Velikega, drugo pa za Karlomana. Karloman je umrl 4. decembra 771, Karel Veliki pa je postal vodja celotnega frankovskega kraljestva.
Od leta 768 je bil frankovski kralj, od leta 774 pa langobardski kralj. Papež Leon III. ga je na božič leta 800 v Rimu okronal za cesarja (Imperator Augustus) in s tem ustanovil Sveto rimsko cesarstvo, za katero so upali, da bo nekakšno drugo zahodnorimsko cesarstvo (medtem ko so Bizantinci v Konstantinoplu še vedno vzdrževali vzhodnorimsko cesarstvo). S številnimi vojnami je Karel Veliki razširil svoje cesarstvo po večjem delu zahodne Evrope.
Karel Veliki se je v času svoje vladavine udeležil številnih vojn. Znan je po tem, da je svoj meč "Joyeuse" uporabljal v vseh tridesetih letih vojne in 18 bitkah, v katerih se je boril. Končno mu je uspelo osvojiti tudi Saško, kar 800 let prej ni uspelo rimskemu cesarju Avgustu. Saške je uspel spreobrniti v katoliško krščanstvo. Prav tako je dal zgraditi številne šole, da so se njegovi ljudje lahko učili. Vendar je na tisoče tistih, ki se niso spreobrnili, tudi ubil.
Smrt
Politika in načrti Karla Velikega so bili neuspešni, kar je povzročilo nizko samozavest. Zadnja leta je preživel v postelji v globoki depresiji. Umrl je leta 814 in svoje kraljestvo zapustil edinemu sinu Ludviku Pobožnemu. Potomci Karla Velikega se imenujejo Karolingi. Njegova rodbina je izumrla v Nemčiji leta 911 in v Franciji leta 987.
Bitke in kampanje
- Saksonske vojne. Saške vojne, imenovane tudi saška vojna ali saška vstaja, so bile kampanje in upori v triintridesetih letih od leta 772, ko je Karel Veliki prvič vstopil na Saško z namenom osvojitve,
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Karel Veliki?
O: Karel Veliki je bil frankovski kralj in prvi sveti rimski cesar.
V: Po katerih drugih imenih je bil Karel Veliki znan?
O: Karel Veliki je bil znan tudi kot Carolus Magnus, Karel Veliki, Karl der Große in Karel de Grote.
V: Kdaj je bil Karel Veliki okronan za cesarja?
O: Karel Veliki je bil kronan za cesarja na božič leta 800.
V: Kdo je bil oče Karla Velikega?
O: Oče Karla Velikega je bil kralj Pipin III. iz karolinške dinastije.
V: Ali je imel Karel Veliki kakšne sorojence?
O: Da, Karel Veliki je imel mlajšega brata po imenu Karloman.
V: Kaj se je zgodilo s Karlovim bratom Karlomanom?
O: Karloman je umrl leta 771 in Karel Veliki je ostal edini vladar Frankov.
V: Kdaj se je Karel Veliki rodil in kdaj je umrl?
O: Karel Veliki se je rodil 2. aprila 748 ali okoli tega datuma, umrl pa 28. januarja 814.
