Pepin Kratki: frankovski kralj (714–768), oče Karla Velikega

Pepin Kratki (714–768) — frankovski kralj, oče Karla Velikega. Odkrijte njegovo vladavino, družino in vlogo pri oblikovanju srednjeveške Evrope.

Pepin Kratki ali Pipin (714 - 24. september 768), pogosto imenovan tudi Pepin Mlajši ali Pepin III, je bil frankovski kralj od leta 751 do 768 in ustanovitelj karolinške dinastije kot izvorne kraljevske linije, iz katere je pozneje izšel Karel Veliki.

Rana leta in vzpon k oblasti

Pepin je bil sin Karla Martela in Chrotrud (690–720) ter se je rodil v Jupillu v Belgiji. Po smrti Karla Martela je Pepin prevzel funkcijo majordoma (mayor of the palace) in de facto vladarja frankov, nadaljeval pa je očetovo politiko konsolidacije oblasti, vojaških pohodov in utrjevanja nadzora nad nadrejenimi vojvodi.

Poročitev in družina

Leta 740 se je Pepin poročil z Bertrado iz Laona. Bila je hči Kariberta iz Laona. Imela sta tri otroke, ki so dočakali odraslost in igrali pomembno vlogo v naslednjem obdobju frankovske zgodovine:

• Charlemagne
• Carloman
• Gisela

Prevzem kraljevstva in cerkvena podpora

Okoli leta 751 so frankovski magnati odstavili nominalnega merovinškega kralja Childericha III in izvolili Pepina za kralja. Ta prerod formalno ni imel takojšnje papeške podpore, zato je Pepin poiskal priznanje pri papežu. Leta 754 ga je papež (Stephen II) javno mazilil in s tem potrdil njegovo kraljevsko legitimnost — dogodek, ki je imel velik simbolni pomen, ker je prvič v zahodni Evropi papeško maziljenje podprlo menjavo dinastije. To maziljenje je okrepilo avtoriteto Pepina in podkrepilo prevzem karolinške oblasti.

Vladavina, vojaški pohodi in daritev papežu

Pepin je vodil več vojaških pohodov, da bi utrdil in razširil frankovsko oblast: zatiral je upore v Aquitanii, posegal na jugu proti Septimaniji in posredno vplival na razmerja moči v Italiji. Najpomembnejše je bilo njegovo posredovanje v Italiji proti langobardskemu kralju Aistulfu. Po uspehu frankovskih akcij je Pepin izvedel t. i. Pepinovo daritev (Donation of Pepin) okoli leta 756, ko je odstopil zemljišča, pridobljena od Langobardov, papeški oblasti. Ta daritev je bila temelj kasnejše tvorbe papeških držav (Stato Pontificio) in je okrepila zavezo med Karolinžani in Rimskokatoliško cerkvijo.

Notranja politika in pomen vladavine

Pepin je nadaljeval centralizacijo oblasti, krepil vezi z višjim plemstvom in duhovščino ter spodbudil cerkvene reforme in misijone, ki so širili krščanstvo v Srednji Evropi. Njegova vladavina je utrdila prehod oblasti iz merovinške figure kot "kralja po božji milosti" v dejansko karolinško dinastijo, ki je na podlagi papeškega maziljenja dobila versko in politično legitimnost.

Smrt, pokop in nasledstvo

Pepin je umrl v Saint Denisu 24. septembra 768 in je pokopan v baziliki skupaj z ženo Bertrado iz Laona. Po njegovi smrti sta si kraljestvo razdelila njegova sinova: Karel (kasneje Karel Veliki) in Karloman, vsak je prejel svojo polovico frankovskega kraljestva, kar pa je že kmalu privedlo do novih napetosti in sprememb v politiki, iz katerih je Karel Veliki izšel kot prevladujoča osebnost v naslednjih letih.

Zapustina

Pepin Kratki velja za ključno osebnost pri prehodu iz merovinške v karolinško oblast. Z oblikovanjem zavez s papeštvom, vojaškimi uspehi in ustanovitvijo dinastije je pripravil teren za Evropo zgodnjega srednjega veka, kakršno je oblikoval njegov sin Karel Veliki. Njegova vloga pri nastanku papeških držav in utrditvi kraljeve avtoritete ostaja ena glavnih znamenj njegove vladavine.

Išči po črki