Hieroglif

Starodavni Egipt

Stari Egipčani so uporabljali slike za izdelavo fonetične abecede kot pri rebusu, tako da je bilo mogoče vsak zvok zapisati s slikovno besedo, fonogramom ali piktogramom. Na primer cik-cak za vodo

Ta ista slika je postala naša črka M v latinici, ker se je semitska beseda za vodo začela z m, semitski delavci pa so spremenili simbole, da so ustrezali zvokom v njihovem jeziku. Podobno je naša latinska črka N nastala iz hieroglifa za kačo

saj se je beseda za kačo v semitščini začela z n. V egipčanskem jeziku je ta slika pomenila zvok, podoben angleškemu "J", ker je njihova beseda za kačo. Nekatere slike so predstavljale ideje in so znane kot ideogrami.

Egipčani so uporabljali med 700 in 800 slik ali glifov. Napisane so bile od desne proti levi in od zgoraj navzdol. Niso uporabljali ločil.

Zgodovina

Arheologi menijo, da so Egipčani začeli uporabljati hieroglife okoli leta 3300 ali 3200 pred našim štetjem. Uporabljali so jih več kot 3500 let. V hieroglifih so pisali le plemiči, duhovniki in državni uradniki. Težko se jih je bilo naučiti, njihovo pisanje pa je trajalo dolgo. Ko se je v Egiptu uveljavilo krščanstvo, so ljudje nehali uporabljati hieroglife. Pisanje v hieroglifih je postalo vse redkejše: zadnji znani napis je nastal leta 394 po Kristusu.

Hieroglifi, tako kot japonski ali kitajski znaki, so se začeli kot ideografski znaki ali pisava, sestavljena iz slik. Starodavna pisava nima samoglasnikov in vsi zvoki v pisavi so soglasniki.

Razbijanje kodeksa

Po koncu egipčanske civilizacije leta 30 pred našim štetjem ljudje niso več znali brati hieroglifov. Ko so Francozi leta 1798 zavzeli Egipt, so francoski vojaki našli velik kamen. Ta kamen se zdaj imenuje Rozetin kamen. Na Rozetinem kamnu je bila pisava v treh različnih jezikih: hieroglifih, stari grščini in demotičnem jeziku (poenostavljena oblika hieroglifov). Jean François Champollion je domneval, da je bila pisava na kamnu enaka v treh različnih jezikih. S pomočjo starogrškega jezika je lahko v hieroglifih razbral ime vladarja Ptolemaja V. Po večletnem študiju mu je nato uspelo ugotoviti, kako prebrati druge besede.

Kretenski hieroglifi

Vrsta hieroglifov se je uporabljala tudi na Kreti in okoliških otokih v 2. tisočletju pred našim štetjem. Ta pisava se je razvila v pisavo, imenovano linearna A. Nekaj časa sta se uporabljala oba pisna sistema. Od 137 znanih simbolov jih nekaj spominja na piktograme. Od 137 znanih hieroglifov se jih 96 pojavlja v "besedah", 32 pa jih je videti kot logogrami.

V njem so štiri številke, ki predstavljajo 1, 10, 100 in 1000, ter simbol, ki je videti kot majhen križ: verjetno kaže začetek besedila. Ker je simbolov razmeroma malo, je pisava verjetno zlogovna, podobno kot linearna A. Večina znanih besedil je kratkih: pojavljajo se na siglah in glinenih črepinjah.

disk Phaistos, na katerem so prikazani kretski hieroglifi