Kreta je največji grški otok. Egejsko morje ločuje od preostalega Sredozemskega morja.
Kreta je imela tako kot rodovitni polmesec bogato zemljo, toplo podnebje in veliko vode. Ker so se Krečani manj časa borili za življenje, so začeli izdelovati zapletene stvari. Iz divjih cvetov krokusa, ki so prekrivali njihov otok, so Krečani nabirali žafran, ki so ga uporabljali za rumeno barvilo, hrano in zdravila. Od Egipčanov so dobili bogate tkanine in dragulje. Od Hetitov so se naučili uporabljati železo. Od bogatih Lidijcev so se naučili uporabljati denar. Od Fenika so Krečani dobili abecedo, ki jo uporabljajo še danes.
V poznejših stoletjih so otoku izmenično vladali stari Grki, Rimljani, Arabci, Benečani, Turki in sodobni Grki.
Geografske značilnosti
Kreta leži na jugu Egejskega morja in ima površino približno 8.300–8.400 km², zaradi česar je največji grški otok in peti največji v Sredozemlju. Otok je dolga, gorska in razgibana pokrajina: osrednji masiv predstavlja gora Psiloritis (Mount Ida) z najvišjo točko okoli 2.456 m, zahodno pa so Lefka Ori (Bela gorstva) in številne druge gorske verige. Krajina je prepredena s številnimi soteskami (npr. soteska Samaria), majhnimi rečicami in obalnimi ravnicami.
Kreta ima izrazite mikroklime: obmorska območja so tipično mediteranska z vročimi, suhimi poletji in blagimi, deževnimi zimami, v goratih predelih pa je hladneje in bolj vlažno. Otok ima tudi bogato obalo z zalivi, peščenimi in skalnatimi plažami ter številnimi zalivi, primernimi za pomorstvo in turizem.
Zgodovina
Na Kreti se je razvila ena najstarejših in najnaprednejših evropskih civilizacij — minojska kultura (približno 2600–1100 pr. n. št.). Minojci so gradili velike palače, najbolj znana je palača v Knossu, razvili so umetnost, obrtništvo in obsežno trgovino po Sredozemlju. Uporabljali so pisavo Linear A (ki še ni popolnoma razvozlana) in kasneje Linear B, ki ga povezujejo z grško jezikovno skupino.
Po zatonu minojske kulture so otok naselili ali prevzeli vpliv Mykencani, kasneje pa so sledili stoletja zamenjav oblasti: rimska oblast, bizantinska doba, kratkotrajna arabska oblast (9.–10. stoletje, Emirat Krete), ponovna bizantinska oblast, nato beneška vladavina (približno 1204–1669), ki je pomembno zaznamovala obalna mesta in arhitekturo. Leta 1669 so Benečane izrinili Osmansko cesarstvo, ki je vladalo več sto let, vse do konca 19. stoletja.
V 19. stoletju so se na Kreti zgodili številni upori proti Osmanskemu cesarstvu. Po dolgem obdobju nemirov je Kreta leta 1898 postala avtonomno Kretansko knjažestvo pod zaščito Velikih sil, leta 1913 pa je bila formalno združena z moderno Grčijo. Otok je pozneje doživel dogodke ob obeh svetovnih vojnah in se razvil v pomembno turistično in kmetijsko regijo Grčije.
Kultura in vsakdanje življenje
Kretanska kultura je mešanica starodavnih tradicij in vplivov različnih oblastnikov skozi zgodovino. Pomembni elementi so glasba, ples in kulinarika. Kretanski ples (npr. pentozali) in ljudska glasba s χαρακτηρισnimi instrumenti ohranjata močno lokalno identiteto. Prav tako so žive lokalne praznovanja in verski blagoslovi v vaseh ter obalnih mestih.
Kljub sodobnosti ostaja kmetijstvo še vedno pomembno: pridelujejo oljke in olivno olje (Kreta velja za enega največjih proizvajalcev oljčnega olja v Grčiji), grozdje in vino, citrusne sadeže, žitarice, zelenjavo in ovčje ter kozje sire (npr. graviera, mizithra). Tradicionalni napitek raki ali tsikoudia je pogosto prisoten pri praznovanjih in gostoljubju.
Narava in biodiverziteta
Kreta je dom številnim endemskim rastlinam in živalim. Otok ima bogato floro, vključno z divjimi zelišči, aromatičnimi rastlinami in edinstvenimi vrstami. Med najbolj znanimi živalmi je kri-kri (kretijski divji kozel), ki živi v nekaterih odmaknjenih jamah in gorskih območjih in je zaščitena vrsta.
Soteska Samaria je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti in je del narodnega parka, priljubljena za pohodništvo in opazovanje narave.
Turizem in gospodarstvo
Turizem je danes ena glavnih gospodarskih vej Krete. Obalne destinacije, zgodovinske znamenitosti (Kot so Knossos, Phaistos, Gortyna), naravne lepote in kulinarika pritegnejo obiskovalce z vsega sveta. Hkrati so pomembni tudi kmetijstvo, oljna in vinski industriji ter manjši, a pomembni obrti in pomorska dejavnost.
Kreta združuje bogato zgodovino in živo lokalno tradicijo z raznoliko naravo, zato ostaja privlačna destinacija tako za ljubitelje kulture kot za naravoslovce in počitnikarje.
Hitre dejstvo: površina okoli 8.300–8.400 km², prebivalstvo približno 600.000–650.000, glavna mesta: Heraklion (Iraklion), Chania, Rethymno, Agios Nikolaos, Sitia.
