V Nemčiji je mestno okrožje (nemško Kreisfreie Stadt ali Stadtkreis) veliko mesto, ki zaradi svoje velikosti in pomena opravlja naloge tako občine kot okrožja. Po trenutnih administrativnih razdelitvah je Nemčija razdeljena na 429 okrožij: 313 podeželskih okrožij (Landkreise, glej Seznam nemških podeželskih okrožij) in 116 mestnih okrožij (Kreisfreie Städte / Stadtkreise). Mestna okrožja so v upravnem smislu samostojna in niso del nobenega podeželskega okrožja.
Ni del podeželskega okrožja ali okrožja (nem. Kreis ali Landkreis) — to pomeni, da mestno okrožje opravlja tudi naloge, ki jih v drugih krajih ureja pristojno podeželsko okrožje.
Vrste in posebnosti mestnih okrožij
- Kreisfreie Stadt / Stadtkreis: običajno večje mesto, ki je upravno neodvisno od okoliškega Landkreisa in združuje pristojnosti na ravni občine in okrožja.
- Mestne dežele (Stadtstaaten): posebni primeri so Berlin, Hamburg in Bremen, ki so hkrati zvezne dežele in mestne uprave ter imajo svojo specifično strukturo in pristojnosti.
- Notranje delitve: veliko mestnih okrožij ima znotraj mesta še nižje upravne enote (npr. Stadtbezirke), ki skrbijo za lokalne zadeve in zastopanje prebivalcev na mestni ravni.
Upravna organizacija in pristojnosti
Mestna okrožja združujejo naloge dveh ravni uprave. Med najpogostejše pristojnosti sodijo:
- vodenje civilnih evidenc (rojstva, smrti, poroke),
- izdajanje gradbenih dovoljenj in urejanje prostorskega načrtovanja na mestni ravni,
- upravljanje lokalne infrastrukture (ceste, javni odvoz smeti, vodovod),
- družbene in socialne storitve (počasovne, pomoč pri preskrbi),
- šolska uprava za osnovne in pogosto tudi srednje šole,
- uradi za javni red in varnost (npr. Ordnungsamt) ter prostovoljna in poklicna gasilska služba,
- lokalni javni prevoz in prometno načrtovanje.
Vodenje mestnega okrožja običajno poteka prek izvoljenega mestnega sveta (Stadtrat) in župana ali nadžupana (v večjih mestih pogosto z nazivom Oberbürgermeister), ki vodi mestno upravo (Stadtverwaltung).
Razmerje z drugimi upravnimi ravnmi
V nekaterih zveznih deželah obstaja vmesna upravna stopnja, regierungsbezirk (vladno okrožje). To je regionalna enota, ki združuje več mestnih in podeželskih okrožij ter opravlja naloge, ki se nanašajo na širše regije — zlasti prostorsko načrtovanje, regionalni razvoj, nadzor in koordinacijo javnih storitev. Ne vse zvezne dežele imajo to raven; njena uporaba je odvisna od zgodovine in administrativne ureditve posamezne dežele.
Primerjava z drugimi državami
Mestno okrožje je v praksi primerljivo z neodvisnim mestom v Združenih državah Amerike ali s enotnim organom v Združenem kraljestvu: združuje naloge na dveh ravneh uprave in omogoča neposredno, enotno upravljanje urbanih področij brez vmesnega podeželskega organa.
Ker se terminologija in natančne pristojnosti razlikujejo med zveznimi deželami, je pri primerjavah in podrobnih pravnih vprašanjih vredno preveriti ureditev za posamezno mesto ali deželo.