Velika Hessenija (Großhessen): povojna dežela v ameriški coni (1945–1946)

Velika Hessenija (1945–1946): zgodba o deželi v ameriški okupacijski coni, združitvi Hessen‑Darmstadt s Kurhessen in Nassau ter prehodu v sodobni Hessen.

Velika Hessenija (nemško Großhessen) je bila po drugi svetovni vojni začasna dežela v ameriški okupacijski coni v Nemčiji. Nastala je kot upravna enota, ki je združevala preostale dele nekdanjega Ljudske države Hessen in nekatere pruske pokrajine, ter je igrala vlogo pri povojni obnovi, denacifikaciji in pripravi civilne uprave za poznejšo ustanovitev sodobne dežele Hessen.

Zgodovinski kontekst (1918–1945)

Po razpadu Nemškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne so se stare feudalne in monarhične oblike oblasti preuredile. 2. marca je Veliko vojvodstvo Hessen-Darmstadt (nemško Grossherzogtum Hessen-Darmstadt) prešlo v obliko republike in postalo Ljudska država Hessen (nemško Vollksstaates Hessen) 1919. V tridesetih in v času drugi svetovni vojni je območje doživelo gospodarske in politične pretres, okupacijo in vojaško uničenje, kar je po letu 1945 zahtevalo obsežne reorganizacijske ukrepe.

Ustanovitev Velike Hessenije (1945)

Po koncu vojne je zasedba Nemčije razdeljena na okupacijske cone. 19. septembra 1945ameriška vojaška uprava formalno združila preostanek Ljudske države Hessen (Hessen-Darmstadt, z izjemo Rheinhessen) z deli pruskih provinc Kurhessen in Nassau v novo upravno enoto, imenovano Velika Hessenija. Ta poteza je bila predvsem praktične narave — poenostavila je upravljanje, oskrbo in obnovo v ameriški coni ter ustvarila pogoje za kasnejšo demokratično preureditev oblasti.

Uprava, glavno mesto in ključni ukrepi

Veliko Hessenijo je nadzorovala ameriška vojaška oblast, ki je po vojni uvajala ukrepe denacifikacije, ponovno vzpostavitev lokalnih civilnih oblasti, reformo izobraževanja in zemljiško reformo v prizadevanju za stabilizacijo. Upravno središče nove dežele je bilo v mestu Wiesbaden, ki je postalo glavno mesto in sedež zavezniške uprave. V tem obdobju so potekale tudi gospodarske sanacije, vzpostavljanje javnih služb ter priprave na demokratične volitve in ustavno ureditve.

Preimenovanje in vključitev v Zvezno republiko

Po nekaj letih začasne uprave je dežela formalno dobila krajšega in nevtralnejšega imena: 18. decembra 1946 se je dežela preimenovala v Hessen. V nadaljevanju posvetnih procesov in ko je bila vzpostavljena nova ustavna ureditev v zahodnih conah Nemčije, je območje leta 1949 postalo del ustanove Zvezne republike Nemčije ob njenem nastanku. S tem se je začela nova faza v političnem in gospodarskem razvoju regije, ki je v naslednjih desetletjih oblikovala današnjo deželo Hessen.

Opombe: Rheinhessen (renski del Hessen-Darmstadt) ni bil vključen v Veliko Hessenijo, saj se je znašel v francoski okupacijski coni; zato je bila sestava nove dežele rezultat geopolitičnega deljenja Nemčije med zavezniškimi silami.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je veliki flaming?

V: Kdaj je Veliko vojvodstvo Hessen-Darmstadt postalo ljudska država Hessen?

V: Katera pokrajina ni bila vključena v oblikovanje Velike Hessenje?

V: Kaj se je zgodilo 19. septembra 1945 v zvezi z Veliko Hesno?

V: Kdaj se je Velika Hesija preimenovala v Hesijo?

V: Kdaj je Hessen postal del Zvezne republike Nemčije?

V: Zakaj je ameriška vojaška vlada združila Hessen-Darmstadt z deli pruskih pokrajin Kurhessen in Nassau v Veliko Hessen?

Išči po črki