SED: Socialistična stranka enotnosti Nemčije (1946–1990) — zgodovina

Socialistična stranka enotnosti Nemčije (nemško Sozialistische Einheitspartei Deutschlands, skrajšano SED) je bila vodilna in dejansko vladajoča stranka v Vzhodne Nemčije od leta 1949, ko je bila ustanovljena Nemška demokratična republika (NDR), pa vse do političnih sprememb konec leta 1989 in volitev v letu 1990.

SED je bila ustanovljena aprila 1946 v berlinskem Admiralspalastu, ko je Sovjetska zveza spodbudila in v praksi prisilila združitev članov Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD) in članov Komunistične stranke Nemčije (KPD) v območjih Nemčije in Berlina, ki so jih zasedli Sovjeti. Nastala stranka je prevzela marksistično-leninsko ideologijo in hitro vzpostavila monopol politične moči na novonastalem vzhodnonemškem ozemlju.

V naslednjih desetletjih je SED oblikovala in nadzirala politično, gospodarsko in družbeno življenje v NDR. Njene glavne značilnosti so bile:

  • strankarska struktura s Centralnim komitejem in Politburojem, ki sta odločala o ključnih vprašanjih;
  • formalna vloga vodilne sile v državi, uveljavljena skozi ustavne in institucionalne rešitve ter preko slikovno-ideoloških kampanj;
  • nadzor nad mediji, izobraževanjem in kulturnim življenjem ter tesna povezanost s tajnimi službami, predvsem z Ministrstvom za državno varnost (Stasi);
  • načrtno gospodarstvo z nacionalizacijo, kolektivizacijo kmetijstva in centralnim načrtovanjem;
  • politika enotnega volilnega seznama v okviru Nacionalne fronte, zaradi česar so volitve potekale brez resnične večstrankarske konkurence.

Stranka je doživela tudi številne krize. Leta 1953 se je v začetnem obdobju NDR zgodilo množično delavsko vstajanje, ki ga je z vojaško intervencijo zatrl sovjetski kontingent; gradnja Berlinskega zidu leta 1961 je bila odgovor na masovni beg prebivalstva proti Zahodu; SED je pod vodstvom Waltera Ulbrichta in kasneje Ericha Honeckerja ohranjala strogo linijo v notranji politiki. Vodilne osebnosti stranke so poleg omenjenih v različnih obdobjih med drugim bili tudi Wilhelm Pieck (prvi predsednik NDR) in pozneje kratkotrajno Egon Krenz ob padcu režima; za notranjo represijo je bil dolgo odgovoren Erich Mielke kot vodja Stasi.

V ideološkem in propagandnem smislu je SED v zgodnjih letih odkrito črpala tudi iz sovjetskih vzornikov. Na znanem plakatu SED je pisalo: Učiti se od Stalina pomeni učiti se, kako zmagati. Pozneje so besedo Stalin zamenjali z ZSSR. Ko je bil predsednik ZSSR Gorbačov, so slavni slogan opustili, saj SED ni verjela, da bi se iz njegovih zamisli o perestrojki lahko kaj naučili.

V Zahodnem Berlinu je SED sprva imela podružnico, a se je ta leta 1962 ločila in delovala kot samostojna organizacija pod imenom Socialistična stranka enotnosti Zahodnega Berlina (Sozialistische Einheitspartei Westberlins - SEW), vendar z idejnimi vezmi na matično stranko.

V osemdesetih letih so gospodarske težave, postopno odtujitev prebivalstva in sproščanje v Sovjetski zvezi ob prispodobi Gorbachevovih reform spodbudili široko nestrinjanje z režimom. Jeseni 1989 so množični protesti po mestu in mirne demonstracije v številnih vzhodnonemških mestih povzročili politični zlom SED. Padanje njegove legitimnosti je privedlo do kadrovskih sprememb v vodstvu, množičnega odnosa do sprememb in zaostritve razprave o preoblikovanju stranke. Po hitrem upadu vpliva je SED konec leta 1989 izgubila de facto oblast; 9. novembra 1989 je padel Berlinski zid, marca 1990 pa so potekale prve svobodne volitve v NDR. Po procesu politične transformacije je SED sprejela spremembo imena in programskih izhodišč.

Po letu 1990 se je stranka preoblikovala v Stranko demokratičnega socializma (kasneje leta 2005 v Levo stranko.PDS). PDS je v naslednjih letih ohranila določen volilni potencial predvsem v nekdanjih vzhodnih deželah, kjer je pogosto osvajala sedeže na državnih in lokalnih nivojih. Na volitvah v Bundestag septembra 2005 je bila PDS v koaliciji z WASG (Volilna alternativa za delo in socialno pravičnost), ki jo je ustanovil Oskar Lafontaine, ki je zapustil SPD. PDS in WASG sta se združili leta 2007, kar je vodilo v oblikovanje nove levo usmerjene strankarske strukture, ki je prevzela del volilnega prostora nekdanje PDS.

SED kot politični fenomen predstavlja pomembno poglavje v zgodovini povojne Nemčije: od prisilne združitve komunističnih in socialdemokratskih sil v Sovjetovni okupacijski coni, prek vzpostavitve enopartijskega sistema in obsežnega nadzora nad družbo, do hitre dezintegracije ob koncu hladne vojne ter transformacije članstva in politične dediščine v nove politične oblike v združeni Nemčiji.

Zadnji dnevi

Med padcem berlinskega zidu novembra 1989 in volitvami marca 1990 se je stara socialdemokratska stranka ponovno vzpostavila kot samostojna stranka, medtem ko je preostali del SED izgubil veliko članov in se na posebnem strankarskem sestanku decembra 1989 preimenoval v Stranko demokratičnega socializma (PDS). S preimenovanjem v PDS je stranka preživela združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije in sčasoma začela ponovno rasti ter uspela dobiti predstavnike, izvoljene v Bundestag.

1. decembra 1989 se je bila SED prisiljena odpovedati 40-letnemu monopolu oblasti, ko je državni svet (Volksammer) preklical določbo ustave NDR, ki je SED zagotavljala status edine legalne stranke v Vzhodni Nemčiji. Njen vodja in ves politbiro so tri dni pozneje odstopili, stranka pa je bila dokončno razpuščena 16. decembra 1989.

Generalni sekretarji Centralnega komiteja SED

(od leta 1953 do 1976 znan kot "prvi sekretar")

  • Walter Ulbricht (julij 1950 - 3. maj 1971)
  • Erich Honecker (3. maj 1971 - 18. oktober 1989)
  • Egon Krenz (18. oktober 1989 - 3. december 1989)

Ti trije partijski voditelji so bili enakovredni predsedniku vlade ali predsedniku v drugih državah; dejansko so vodili vlado in glavno, pravno močno stranko, kar v drugih komunističnih državah ni bilo pogosto.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se je imenovala vladajoča stranka v Vzhodni Nemčiji?


O: Stranka socialistične enotnosti Nemčije (SED).

V: Kdaj je bila ustanovljena?


O: Ustanovljena je bila aprila 1946, leto dni po koncu druge svetovne vojne.

V: Kako je nastala?


O: Nastala je, ko je Sovjetska zveza prisilila člane Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD) in Komunistične stranke Nemčije (KPD), ki so živeli v delih Nemčije in Berlina, ki so jih zasedli Sovjeti, da se združijo.

V: Kaj se je zgodilo s SED po letu 1990?


O: Po letu 1990 se je stranka preoblikovala v Stranko demokratičnega socializma (pozneje, leta 2005, v Levo stranko.PDS).

V: Kje je še danes priljubljena?


O: Še vedno je nekoliko priljubljena v nekaterih delih nekdanjega vzhodnonemškega ozemlja, saj na državnih in lokalnih volitvah pogosto osvaja sedeže.

V: Kaj je pisalo na enem od znanih plakatov SED?


O: Na enem od znanih plakatov SED je pisalo: "Učiti se od Stalina pomeni učiti se, kako zmagovati". Kasneje je bila beseda Stalin zamenjana z ZSSR.

V:Kaj se je zgodilo, ko je Gorbačov postal predsednik ZSSR? O:Ko je Gorbačov postal predsednik ZSSR, so slavni slogan opustili, saj SED ni verjel, da bi se iz njegovih idej o perestrojki lahko kaj naučili.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3