Josif Stalin: življenje, sovjetska politika in vpliv stalinizma

Stalin se je rodil kot Ioseb Besarionis dzé Džugašvili ali Iosif Džugašvili. Leta 1912 se je začel imenovati Stalin.

• V ruščini: Ио́сиф Виссарио́нович Ста́лин - Iosif Vissarionovič Stalin; rojen Джугашвили - Džugašvili.
• V gruzijščini: იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილიი - Ioseb Jughashvili
• Josip Stalin (pomoč-info)

Ioseb Visarionovič Džugašvili se je rodil v majhni enosobni hiši v Goriju v Gruziji. Njegov oče je izdeloval in popravljal čevlje. Njegov oče je bil pogosto pijan in je udarjal ženo in sina, dokler ni leta 1890 umrl v pretepu. Joseph je v mladosti zbolel za ošpicami. Zaradi tega je imel na obrazu brazgotine. Pozneje so fotografije pogosto spreminjali, da bi prikrili brazgotine. Njegova leva roka je bila zaradi nesreče krajša. Izobraževal se je v cerkveni šoli v Goriju. Stalin je študiral za duhovnika v semenišču (šola za duhovnike) v Tbilisiju. Bil je aktiven študent, ki je prebral veliko knjig, zlasti tistih, ki jih v semenišču niso smeli. Med njimi so bile tudi knjige Karla Marxa. Leta 1898 se je pridružil marksistični skupini Mesame Dasi ali Skupina treh.

Leta 1899 je opustil šolanje in se zaposlil na Fizikalnem inštitutu v Tbilisiju. Pridružil se je skupinam, ki so skušale sprožiti revolucijo za odstranitev carja. Želeli so drugačno vlado. Policija je leta 1901 med lovom na ljudi, ki so nasprotovali vladi, vdrla v njegovo hišo. Stalin je pobegnil, vendar se je skril, da ga policija ni mogla najti. Organiziral je protivladne dejavnosti, kot so prvomajski pohodi in protesti. Postal je boljševik. Podpiral je nasilno revolucijo in ni podpiral menševikov. Tajna policija ga je ujela aprila 1902 in ga brez sojenja izgnala v Sibirijo. Živel je v vasi Novaja Uda.

Kmalu je pobegnil iz Sibirije. Zaradi tega so pozneje velikokrat trdili, da je bil policijski vohun. Aretacija drugega boljševista, Stephana Shaumyana, Stalinovega tekmeca, je ta prepričanja še okrepila. Konec leta 1905 je odšel na sestanek na Finsko in se srečal z Vladimirjem Iljičem Leninom. Lenin ni bil takšen, kot je Stalin pričakoval. Vlada je Stalina v naslednjih desetih letih večkrat aretirala in poslala v izgnanstvo. To je povečalo njegovo moč v boljševiški stranki in leta 1912 je bil izvoljen v osrednji odbor stranke. Napredoval je na položaj v Sankt Peterburgu.

Stalin je bil član boljševiške stranke, vendar v ruski revoluciji leta 1917 ni veliko sodeloval. Pisal in urejal je partijski časopis Pravda. V komunistični partiji je opravljal več organizacijskih nalog. Leta 1922 je postal generalni sekretar. V komunistični partiji je lahko dajal službe ljudem, ki so mu bili všeč. Ti podporniki so mu pomagali, da je po smrti Vladimirja Lenina leta 1924 postal vodja.

Stalin je poskušal kolektivizirati kmetije. Kolektivizacija je pomenila odvzem zemlje lastnikom vseh kmetij in njeno združitev v velike kmetije, ki jih je vodila vlada. Komunistični uradniki so nato kmetom dovolili, da so delali na novih kmetijah, in jim naročili, naj pridelek predajo vladi.

Kolektivizacija ni bila uspešna. V letih 1932-33 je izbruhnila lakota, v kateri je umrlo več milijonov ljudi. Ker kmetje niso dobili veliko denarja in je vse, kar so pridelali, dobila država, se delavci niso trudili po svojih najboljših močeh. Najboljši kmetje so delali na zelo majhnih koščkih zemlje, ki so jih dobili kmetje, da so pridelovali, kar so želeli. Na teh zemljiščih so kmetje lahko obdržali, kar so pridelali. Leta 1938 so ti deli zemlje predstavljali 4 % sovjetskih kmetijskih zemljišč. Vendar so pridelali 20 % vseh pridelkov.

Druga velika lakota v Sovjetski zvezi je bila v letih 1946-1947. Razmere je povzročila suša, ki se je še poslabšala zaradi opustošenja, ki ga je povzročila druga svetovna vojna. Pridelek žita je leta 1946 znašal 39,6 milijona ton - komaj 40 % pridelka iz leta 1940.

Da bi odstranil "sovražnike delavskega razreda", je Stalin uvedel "veliko čistko". Med letoma 1934 in 1939 je bilo zaprtih več kot milijon ljudi, vsaj 700.000 pa usmrčenih. Med usmrčenimi je bila tudi večina generalov Rdeče armade, ki so po Stalinovem mnenju ogrožali njegovo vladavino. To je močno oslabilo vojsko v prvih mesecih ofenzive Wehrmachta proti Sovjetski zvezi leta 1941.

Stalin je sodeloval z nemškim nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem. Vendar je Hitler sovražil komunizem. Po napadu na Francijo in njeni nevtralizaciji je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Po invaziji v okviru operacije Barbarossa je ZSSR začela sodelovati z zahodnimi zavezniki, da bi premagala Nemčijo. Na koncu je Nemčija izgubila, vendar je imela ZSSR med vojno več žrtev kot katera koli druga država.

Po koncu druge svetovne vojne je sovjetska vojska zasedla številne evropske države, kot so Poljska, Češkoslovaška, Madžarska in del Nemčije. V teh državah so uvedli marksizem-leninizem. To se je zgodilo proti volji in protestom ameriške in britanske vlade.

Stalin je Sovjetski zvezi vladal vse do svoje smrti. Prav tako je militariziral Rusijo, tako da je čas in energijo države usmeril v orožje, vozila in oborožene sile.

Stalin je umrl 5. marca 1953. Uradno je bilo navedeno, da je umrl zaradi možganske kapi. Leta 2003 pa je skupina ruskih in ameriških zgodovinarjev trdila, da so Stalina zastrupili z močnim strupom za podgane, varfarinom, verjetno s strani ljudi, ki so po Stalinovi smrti prevzeli vlado. Pod vodstvom Lavrencija Berije sta bila to Vjačeslav Molotov in Georgij Malenkov. Nikita Hruščov je pozneje začel proces, imenovan "destalinizacija", ki je pomenil, da se je razgradil velik del političnega sistema, ki ga je ustvaril Stalin. Stalina so obsodili kot tirana. Potem ko je Hruščov prelisičil in premagal svoje tekmece, je vzpostavil osebni nadzor nad vlado, ki je bil primerljiv s Stalinovim, čeprav ni nikoli šel tako daleč pri umorih milijonov ljudi.

Stalin je kontroverzna osebnost v zgodovini. Mnogi zgodovinarji ga vidijo kot neusmiljenega diktatorja, drugi pa ga hvalijo kot očeta sovjetske države. Kritizirajo ga zaradi njegove vloge pri holodomoru. Nedavna javnomnenjska raziskava v Rusiji (2008) ga je uvrstila na tretje mesto najbolj priljubljenih oseb v ruski zgodovini. Leta 2006 je anketa pokazala, da skoraj polovica odraslih v Rusiji meni, da je bil Josif Stalin dober človek.

• Vladimir Lenin
• Tikhon Khrennikov
• Leon Trocki