Enostrankarski sistem
Enostrankarski sistem je oblika vladavine, v kateri državi vlada ena sama politična stranka, kar pomeni, da obstaja samo ena politična stranka in da je ustanovitev drugih političnih strank prepovedana.
V nekaterih državah obstaja veliko političnih strank, vendar lahko po zakonu vlada le ena. To se imenuje država s prevladujočo eno stranko. V tem primeru so opozicijske stranke, ki nasprotujejo prevladujoči vladajoči stranki, dovoljene, vendar nimajo pravih možnosti, da bi prevzele oblast. Na primer na Kitajskem ima vso oblast Komunistična partija Kitajske. Druge stranke lahko obstajajo le, če sprejmejo vodilno vlogo komunistične partije.
Sovjetska zveza v letih 1922-1991, nacistična Nemčija v letih 1933-1945, Italija pod vodstvom Benita Mussolinija v letih 1922-1943 in različne države vzhodnega bloka so nekateri najbolj znani primeri enostrankarskih držav v zgodovini. Nekatere enostrankarske države veljajo za diktature in se imenujejo policijska država ali vojaška diktatura, če se tajna policija ali vojska uporablja za to, da diktator s silo ohrani oblast.
Primeri
Od aprila 2015 je 11 zveznih držav, v katerih vlada ena sama stranka:
- Kitajska (komunistična stranka, 8 registriranih manjših strank)
- Demokratična ljudska republika Koreja (alias Severna Koreja) (Delavska stranka Koreje) - 2 manjši stranki, ki obstajata le na papirju
- Ekvatorialna Gvineja (Demokratična stranka Ekvatorialne Gvineje)
- Vietnam (komunistična partija)
- Kuba (komunistična partija)
- Eritreja
- Zahodna Sahara
- Burma (opozicijske stranke ne morejo prevzeti oblasti)
- Laos (komunistična stranka)
- Sirija (stranka Baas)
- Turkmenistan
Podobne situacije
De facto enostrankarske države
Države, v katerih so druge stranke zakonite, vendar trenutno ne obstajajo. V nekaterih kraljestvih kraljevska družina dejansko vlada državi s političnimi strankami ali brez njih. Takšni primeri so kraljestva in emirati na Bližnjem vzhodu.
Sistem prevladujoče stranke
To je zelo pomemben in razširjen sistem. Primeri so:
Pogosto navedeni primeri vključujejo: Enotna Rusija (CP) v Rusiji, Nova azerbajdžanska stranka v Azerbajdžanu, Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) v Turčiji, Srbska napredna stranka (SNS) v Srbiji, Demokratična stranka socialistov Črne gore (DPS) v Črni gori, Ljudska akcijska stranka (PAP) v Singapurju, Afriški nacionalni kongres (ANC) v Južni Afriki, Liberalna demokratična stranka na Japonskem, Liga Awami v Bangladešu, MPLA v Angoli in ZANU-PF v Zimbabveju.
V vseh državah, ki imajo ta sistem in niso demokratične, se uporabljajo metode za zatiranje drugih strank, ne da bi jih dejansko prepovedali. V nekaterih primerih se državna oblast uporablja neposredno in posredno, da manjše stranke ne bi dobile več glasov. To lahko vključuje volilne goljufije, spreminjanje območij ali odločitve sodišč (ki jih nadzira vlada. V mnogih primerih se opozicijskim voditeljem in drugim osebnostim v času volitev prepreči uporaba sredstev javnega obveščanja, pogosto pa se jim tudi grozi, jih nadleguje, zapira in celo ubije. V drugih primerih imajo poleg vladnih kandidatov veliko prednost le kandidati manjših zavezniških strank in "neodvisni" kandidati, ki so tesno povezani s prevladujočo vladajočo stranko.
V teh primerih poraza vlade "ni mogoče pričakovati v bližnji prihodnosti".
Zelo malo enopartijskih držav je resnično demokratičnih, v katerih ni omejitev za druge stranke. V Mehiki so bili predsedniški kandidati Institucionalne revolucionarne stranke več kot 70 let izvoljeni na ljudskih volitvah.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je enostrankarski sistem?
O: Enostrankarski sistem je oblika vladavine, kjer državi vlada ena sama politična stranka, kar pomeni, da obstaja samo ena politična stranka in je prepovedano ustanavljanje drugih političnih strank.
V: Ali je v nekaterih državah običajno, da obstaja veliko političnih strank, vendar lahko vlada le ena?
O: Da, to se imenuje država s prevladujočo eno stranko. V tem primeru so opozicijske stranke proti prevladujoči vladajoči stranki dovoljene, vendar nimajo pravih možnosti, da bi pridobile oblast.
V: Ali lahko navedete primer enostrankarskega sistema?
O: Primer enostrankarskega sistema je Kitajska, kjer ima vso oblast Komunistična partija Kitajske. Druge stranke lahko obstajajo le, če sprejmejo vodilno vlogo komunistične partije.
V: Ali obstajajo kakšni znani primeri iz zgodovine?
O: Sovjetska zveza v letih 1922-1991, nacistična Nemčija v letih 1933-1945, Italija pod vodstvom Benita Mussolinija v letih 1922-1943 in različne države vzhodnega bloka so nekateri najbolj znani primeri enopartijskih držav v zgodovini.
V: Ali vsi enostrankarski sistemi veljajo za diktature?
O: Ni nujno; vendar se nekateri lahko štejejo za diktature in se imenujejo policijske države ali vojaške diktature, če se tajna policija ali vojska uporablja za to, da diktatorja s silo obdrži na oblasti.
V: Za katere vrste političnih filozofij je značilen enostrankarski sistem?
O: Enostrankarski sistem je značilen za komunistično marksistično leninistično in fašistično politično filozofijo.
