Zahodna Sahara: geografski, zgodovinski in politični pregled

Zahodna Sahara: poglobljen geografski, zgodovinski in politični pregled — ozemlje, spori, ključni akterji in mednarodna stališča za razumevanje konflikta.

Zahodna Sahara (arabsko: الصحراء الغربية; Amazigh: Sahara Occidental) je ozemlje v Afriki. Na severu je Maroko, na vzhodu Alžirija, na jugu Mavretanija, na zahodu pa Atlantski ocean. Njegova površina je 266.000 kvadratnih kilometrov (103.000 kvadratnih milj). Je eno izmed najredkeje poseljenih ozemelj na svetu. Večino ozemlja sestavljajo puščavske ravnine. Največje mesto je Laâyoune. V njem živi več kot polovica prebivalstva. Število prebivalcev ozemlja je ocenjeno na nekaj več kot 500 000.

Zahodna Sahara je na seznamu nesamoupravnih ozemelj Združenih narodov že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila španska kolonija. Nadzor nad ozemljem želita imeti Kraljevina Maroko in gibanje za neodvisnost Fronta Polisario z vlado Saharske arabske demokratične republike (SADR).

Od leta 1991, ko je bil pod pokroviteljstvom Združenih narodov sklenjen sporazum o prekinitvi ognja, večino ozemlja nadzoruje Maroko, ki ga podpira Francija, preostanek pa Polisario/SADR, ki ga podpira Alžirija. Številne pomembne države so pritiskale na obe strani, naj se dogovorita o mirni rešitvi. Tako Maroko kot Polisario sta si prizadevala za priznanje s strani drugih držav. Polisario je dosegel uradno priznanje SADR s strani 81 držav in dobil članstvo v Afriški uniji, Maroko pa je dosegel priznanje svojega stališča s strani Arabske lige. V obeh primerih so se priznanja v zadnjih dveh desetletjih podaljševala in odvzemala glede na spreminjajoče se mednarodne trende.

Nekatere države menijo, da bi morala biti vlada v Zahodni Sahari Sahraška arabska demokratična republika. Maroko trdi, da je Sahara v njegovi lasti. Saharsko arabsko demokratično republiko je ustanovila "Fronta Polisario", skupina ljudi, ki je želela, da Španija odide, zdaj pa želi, da odide tudi Maroko.

Združeni narodi celotno Zahodno Saharo označujejo za odvisno ozemlje Španije.

Geografija in podnebje

Zahodna Sahara leži v jugozahodnem delu Sahare in obsega obalni pas ob Atlantskem oceanu ter notranje puščavske ravnine. Pokrajina vključuje peščene sipine, kamnite planote in obalne ravnice. Obalni pas, zlasti predel okrog mesta Dakhla, ima pomembne ribolovne vire. Podnebje je izrazito suho (pustinja), z majhnimi padavinami in velikimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo, ob obali pa deluje hladni atlantski vpliv, zaradi katerega so temperature zmernejše in se pojavlja megla.

Prebivalstvo in kultura

Prebivalstvo je mešanica avtohtonih Sahrawijev (ki govorijo hassanijsko arabsko narečje in bereberske jezike) ter priseljenega maroškega prebivalstva, zlasti v mestih pod maročanskim nadzorom. Zaradi dolgotrajnega konflikta so v Alžiriji ob taboriščih v Tindoufu na stotine tisoč saharskih beguncev. Poleg arabščine in berberščine je prisoten tudi španski jezik, ostanek kolonialne preteklosti, ter sodobno marošansko-arabski kulturni vpliv.

Gospodarstvo in naravni viri

• Ribištvo: obalna voda Zahodne Sahare je bogata z ribjim bogastvom in je pomembna za lokalno gospodarstvo in za interes tujih ribiških flot.
• Fosfati: v območju Bou Craa so pomembna nahajališča fosfatov, ki so strateško pomembna za Maroko in privlačna tudi za mednarodne družbe.
• Energetika in potenciali: obstaja zanimanje za raziskave nafte in plina v morju, pa tudi za vetrno energijo na obali in v notranjosti.
• Gospodarska struktura: zaradi nizke gostote prebivalstva in politične negotovosti je gospodarstvo osnovano predvsem na ribištvu, rudarstvu in javnih investicijah; turizem je omejen.

Zgodovina in pravni status

V 19. in 20. stoletju je območje prišlo pod španski vpliv; Španija je upravljala kot kolonijo do 1975. Leta 1975 je Meddržavno sodišče (ICJ) v zvezi z Zahodno Saharo izreklo mnenje, da predkolonialne vezi med ozemljem in Marokom ali Mavretanijo ne pomenijo suverenosti, in potrdilo pravico Sahrawijev do samoopredelitve. Kljub temu je takrat prišlo do razdelitve ozemlja med Maroko in Mavretanijo ter odziva Fronte Polisario, kar je sprožilo oborožen konflikt. Polisario je leta 1976 razglasila Saharsko arabsko demokratično republiko.

Vojaški in upravni razdelki

Po premirju leta 1991 je med sprtima stranema nastala dejanska delitev ozemlja. Maroko je zgradil obrambo (znano kot "berm" ali peščeni zid), ki razmejuje območja pod marošanskim nadzorom od t. i. "svobodne cone", ki jih nadzoruje Polisario. Berm je dolg in obsežen sistem nasutij in minskih polj, ki ločuje večino prebivalnih in gospodarsko najbolj aktivnih območij (pod maročanskim nadzorom) od redko poseljenih vzhodnih območij (pod kontrola Polisario).

Mednarodno posredovanje in vloga Združenih narodov

Vodenje mirovnega procesa vodi Združeni narodi preko misije MINURSO (United Nations Mission for the Referendum in Western Sahara), ustanovljene leta 1991 za nadzor premirja in pripravo referenduma o samoodločbi. Referendum doslej ni bil izpeljan zaradi sporov glede volilne upravičenosti in načina izvedbe. UN še vedno šteje Zahodno Saharo za nesamoupravni ozemeljski mandat Španije, vendar v praksi poteka dolgotrajen mednarodni proces iskanja politične rešitve.

Mednarodni odziv in priznanja

Priznanja in mednarodna podpora sta se skozi desetletja spreminjala. Afriška unija sprejema SADR kot člana, kar je imelo za posledico naravnost in zaplete v odnosih z Marokom; Maroko se je leta 2017 vrnil v AU po dolgotrajnem odhodu. V zadnjem desetletju so posamezne države sprejele različne politike: nekateri so priznali maročansko suverenost, drugi priznavajo SADR, nekateri pa zavzemajo nevtralen položaj in pozivajo k dogovoru v okviru ZN. Leta 2020 je Združene države napovedale priznavanje maročanske suverenosti v okviru diplomatskih ureditev; ta poteza je pokazala, kako se lahko zunanja politika spreminja znotraj različnih administracij in politik.

Humanitarne posledice in begunci

Konflikt je povzročil velike premike prebivalstva. Begunski tabori v alžirskem okolju Tindouf že desetletja gostijo več sto tisoč saharskih beguncev, ki živijo v težkih humanitarnih razmerah in so odvisni od mednarodne pomoči. Obstajajo tudi poročila o kršitvah človekovih pravic v različnih delih ozemlja, kar je predmet pozornosti nevladnih organizacij in nekaterih držav.

Možnosti za rešitev in izzivi

Glavna nerešena vprašanja so:

• oblikanje poštenega in verodostojnega mehanizma za samoopredelitev (npr. referendum ali druga politična rešitev);
• dostop do virov in pravično upravljanje naravnih bogastev;
• zagotovitev človekovih pravic in vrnitev beguncev ali rešitev njihovega statusa;
• doseganje trajnega mednarodno sprejemljivega dogovora ob upoštevanju prava do samoopredelitve in regionalne stabilnosti.

Mednarodni posredniki, zlasti Združeni narodi, še naprej poskušajo posredovati dialog med Marokom in Polisario. Dokler ne bo dogovora, bo Zahodna Sahara ostala eno najbolj zapletenih vprašanj afriške in mednarodne diplomacije.

Za branje zgodovinskih in pravnih dokumentov ter uradnih stališč so uporabne povezave, vključene v tem članku. Če želite, lahko pripravim jedrnat povzetek glavnih zgodovinskih dogodkov ali časovnico konfliktov in posredovanj.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje največje mesto v Zahodni Sahari?

V: Katere države mejijo na Zahodno Saharo?

V: Kolikšen del njene površine predstavljajo puščavske ravnine?

V: Koliko ljudi živi v Zahodni Sahari?

V: Kdo zahteva nadzor nad Zahodno Saharo?

V: Kdaj je postala španska kolonija?

V: Kako se je sčasoma spreminjalo mednarodno priznanje obeh strani?

Išči po črki