Belo morje je južni vtok Barentsovega morja in leži na severozahodni obali Rusije. Na zahodu ga obdajajo Karenija, na severu polotok Kola in na severovzhodu polotok Kanin. Celotno Belo morje je pod ruskim nadzorom in velja za del notranjih voda Rusije. Razdeljeno je med regiji Arhangelsk in Murmansk ter Republiko Karelijo. Morje pokriva več deset tisoč kvadratnih kilometrov (približno 90.000 km²), njegova srednja globina je razmeroma plitva, največja globina pa dosega nekaj sto metrov.

Geografske značilnosti

Belo morje ima razgibano obalo z večjimi zalivi in ožinami. Glavni zalivi in značilna področja so:

  • Kandalakšski zaliv (na severozahodu) – ena najbolj razburkanih in plimnih regij v morju;
  • zaliv Dvina (okolica Arkhangelska) in Dvinska uvala;
  • Oneški zaliv na jugozahodu;
  • Mezenski zaliv na vzhodu.

V morje se izliva več večjih rek, najpomembnejše so Severnaja Dvina, Onega in Meza, kar povzroča znižanje slanosti v obalnih predelih — zato so vode Belomorja deloma slaninsko razredčene (brakične).

Podnebje, led in plime

Belo morje ima tipično subarktično klimo. Pozimi se velikega dela morja pokrije z ledom; zamrznjenost običajno traja od pozne jeseni do pomladi (v nekaterih letih od novembra do maja), večje razlike pa so med severom in jugom morja. V zalivih, zlasti v Kandalakši, so plime izrazite — v nekaterih predelih lahko dosežejo več metrov (lokalno tudi do okoli 10 m).

Biotska raznovrstnost in otoki

Belo morje je pomembno ekološko območje z raznolikim morskim življenjem. V vode so prilagojene vrste mrzlovodnih rib, kot so trska, oslič in sled, ter različne vrste školjk. Med sesalci so pogosti različni tjulnji (npr. obročasti tjulenj). Obalni habitati in otoki nudijo gnezdišča številnim vrstam morskih ptic.

Poseben pomen imajo Soloveški otoki (Solovki) v jugozahodnem delu morja, znani po zgodovinskem samostanu in kot naravni in kulturni rezervat; kompleks je na seznamu UNESCO kot kulturna dediščina in je priljubljena turistična destinacija.

Pristanišče Arkhangelsk in pomorska vloga

Glavno pristanišče na Belem morju je Arkhangelsk. Mesto je imelo ključno vlogo v ruski pomorski zgodovini: v obdobju pred zgraditvijo Sankt Peterburga je Arkhangelsk predstavljal enega glavnih dostopov do morja in izhodišče pomorskega prometa s Evropo. V sovjetskem obdobju in v povojnem času je Arkhangelsk služil tudi kot pomorsko in podmorniško oporišče.

Danes je Arkhangelsk pomembno pristanišče za regionalno trgovino, lesni izvoz, ladjedelništvo in ribištvo, hkrati pa ostaja lokacija vojaških in raziskovalnih objek­tov.

Belomorsko-baltski kanal

Belomorsko-baltski kanal (White Sea–Baltic Canal) povezuje Belo morje z Baltskim morjem skozi sistem jezer in kanalov (prek jezera Onega). Kanalska povezava je bila zgrajena v zgodnjih 1930-ih; izgradnja je bila zgodovinsko kontroverzna, saj je potekala z uporabo prisilnega dela zapornikov iz t. i. Gulaga. Kanal omogoča prevoz manjših in srednjih plovil ter prenaša pomemben tovor (les, industrijsko blago), vendar zaradi omejene širine in globine ni primeren za velike oceanske ladje.

Gospodarski pomen in okoljski izzivi

  • Gospodarstvo: ribištvo, predelava lesa, ladjedelništvo, pomorski promet in v zadnjem času tudi razvoj turizma (obisk Solovkov, križarjenja po morju).
  • Vojačni pomen: področje je bilo in ostaja strateško za rusko mornarico in podmorniške enote.
  • Okoljski izzivi: industrijsko onesnaževanje, vpliv intenzivnega ribolova, pomorski promet in zgodovinski problemi z odlaganjem odpadkov (vključno z nekaterimi vojaškimi objekti) so področja, ki zahtevajo spremljanje in ukrepe varstva okolja.

Kultura in turizem

Soloveški samostan in okoliški otoki privabljajo obiskovalce zaradi zgodovine, sakralne arhitekture in narave. Pomembne so tudi lokalne ribiške skupnosti in muzeji v obalnih mestih, ki predstavljajo tradicionalno življenje v arktičnem pasu. Zaradi hladnega podnebja in ledenih razmer je dostopnost omejena v zimskih mesecih, vendar poleti rast tega območja kot destinacije počasi narašča.

Skladno s strateškim in naravnim pomenom ostaja Belo morje pomembno tako za Rusijo kot za znanstvene raziskave morskega okolja v subarktičnih pogojih.