Žafranova trska (Eleginus gracilis) je majhna riba iz družine trupic (Gadidae), tesno sorodna pravi trsko (rod Gadus). Telo ima podolgovato, rahlo stisnjeno obliko; zadaj so vidne temne poparjenosti, barva je običajno temno sivo‑zelena do rjavkasta s številnimi pegami na straneh in svetlejšim, skoraj belim trebuhom. Odrasli primerki običajno dosežejo dolžino do okoli 60 cm in težo do približno 1,3 kg, pogostejši so manjši primerki.
Razširjenost in habitat
Žafranova trska živi v severnem Tihem oceanu. Njeno območje sega od obal Koreje do Beringove ožine ob obali Aljaske, vključno z morji ob ruskem Daljnem vzhodu in Južnemalajskim območjem Pacifika. Običajno jo najdemo v plitvih obalnih vodah na globinah manj kot 60 m, vendar se pojavlja tudi do globine približno 200 m. Žafranova trska je prilagodljiva glede slanosti in lahko vstopi v brakične ter celo sladke vode, zato jo včasih najdemo precej daleč po rekah in potokih.
Prehrana in vedenje
Prehranjuje se predvsem z manjšimi ribami, brezvretenčarji in predvsem majhnimi raki. Je dnem in nočjo aktivna lovka, včasih se zadržuje v velikih skupinah oziroma jatih, zlasti mlajši osebki. V ekosistemu igra pomembno vlogo kot plen za večje ribe, morske ptice in sesalce.
Razmnoževanje in rast
Žafranove trske dozorijo približno v tretjem letu življenja. V času razmnoževanja se zadržujejo v obalnih predelih; samice odložijo mnogo majhnih jaj, iz katerih se izležejo ličinke, ki so sprva planktonske narave. Mladica raste razmeroma hitro in kmalu vstopi v prehranjevalne jate ob obali.
Ribištvo in gospodarski pomen
Žafranova trska ima lokalni komercialni pomen na številnih območjih severozahodnega Pacifika. Ulov poteka z obalnim ribolovom in ga izvajajo predvsem države v regiji; največji ulov beležijo Rusija. Ribe se v Ruski federaciji in na Japonskem pogosto uporabljajo za prehrano ljudi, pripravljajo se sveže ali zamrznjene, v nekaterih krajih pa tudi soljene ali prekajene.
Okoljski pomen in stanje populacij
Populacije žafranove trske so na večini območij še vedno relativno stabilne, vendar so lokalne gostote odvisne od ribolova, sprememb morskih temperatur in stanja obalnih habitatov. Kot obalna vrsta je občutljiva na degradacijo življenjskega okolja, onesnaževanje in prekomerni izlov. Zaradi svoje vloge v prehranjevalnih verigah je pomembna za ohranjanje ekološke stabilnosti severnih obalnih ekosistemov.