Peščene muhe (Phlebotominae): prenašalke lešmanioze, ugrizi in preventiva

Peščene muhe (poddružina Phlebotominae) so majhne muhe, ki se prehranjujejo s krvjo in so pomembne prenašalke različnih bolezni. V prisotnem besedilu so omenjene kot prenašalke zajedavcev in povzročiteljev bolezni, kot so leišmanijaza, bartoneloza in mrzlica pappataci.

Kdo so peščene muhe in kje živijo

Peščene muhe sodijo v skupino Phlebotominae. V Novem svetu pogosto govorimo o rodu Lutzomyia, v Starem svetu pa o rodu Phlebotomus. Nekatere vrste rodu Lutzomyia pogosto živijo v jamah, kjer so glavni gostitelji netopirji, druge vrste naseljujejo gozdove, krtače, gričevnata območja in človekova bivališča.

Življenjski cikel in prehrana

Samice peščenih muh so tiste, ki hranijo s krvjo; samci se ne prehranjujejo s krvjo. Samica potrebuje krvni obrok za razvoj jajčec – iz enega obroka lahko nastane približno 100 jajc. Jajčeca odlagajo v vlažno zemljo ali snov, bogato z organskimi snovmi (listje, gnoj, razkrojevanje rastlinja, brezen ali rov), kjer se razvijejo ličinke. Ciklus vključuje stadije jajčece → ličinka (več stadijev) → kokon/pupa → odrasla muha; celoten razvoj traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od temperature in vlažnosti.

Kako prenašajo bolezni

Peščene muhe lahko prenašajo različne povzročitelje:

• Leišmanijaza – Lešmanije (rod Leishmania) prenašajo različne vrste Phlebotomus (Stari svet) in Lutzomyia (Novi svet). Prenašanje je zapleteno in vključuje rezervoarje (npr. psi, glodalci, pri nekaterih vrstah tudi ljudje) ter različne oblike bolezni (kožna, mukokutana in visceralna lešmanioza).
• Bartoneloza – nekaj vrst rodu Lutzomyia lahko prenaša bakterije iz rodu Bartonella (npr. Bartonella bacilliformis pri Carrionovi bolezni v Andih).
• Virusi – peščene muhe lahko prenašajo tudi viruse, npr. povzročitelje pappataci (peščene) mrzlice.

Ugrizi: značilnosti in simptomi

Peščene muhe so zelo majhne (telesna dolžina okoli 3 mm), kar jim omogoča, da se pretihotapijo skozi razpoke in drobne reže. Grizenje je pogosto brez bolečine ali le z blagim občutkom; običajno pustijo majhno okroglo, rdečkasto izboklino, ki se lahko začne srbeti šele po nekaj urah ali dneh. Pri občutljivih osebah se lahko pojavi močnejša alergijska reakcija. Srbenje poveča tveganje za sekundarno bakterijsko okužbo.

Če peščena muha prenese leišmanijazo, se bolezenski znaki razlikujejo glede na obliko bolezni: od posameznih neozdravljivih kožnih razjed (kožna lešmanioza), preko mukokutanih poškodb sluznic, do sistemskih simptomov (vročina, izguba telesne teže, povečane bezgavke in odpoved organov) pri visceralni lešmaniozi. Pri sumu na lešmaniozo poiščite zdravstveno pomoč.

Preprečevanje in nadzor

Ker so peščene muhe majhne in pogosto aktivne zvečer in ponoči, so primerne preventivne ukrepe:

• Osebna zaščita: uporabite repelente na izpostavljeno kožo (npr. izdelke na osnovi DEET ali icaridina/pikaridin), nosite dolga oblačila, ki pokrijejo roke in noge, in uporabite impregnirana oblačila, če je mogoče.
• Posteljna zaščita: uporabite fine mreže proti komarjem; peščene muhe so manjše od običajnih komarjev, zato so priporočljive zelo drobne mreže ali impregnirane mreže (permethrin). Zatesnjena in ohranjena mreža ter uporaba mreže ob spanju zmanjšata tveganje ugriza.
• Okoljski ukrepi: zmanjšajte nahajališča za legla – odstranite ali redno čistite organske odpadke, zapolnite razpoke v stenah, znižajte bolj vlažna mesta okoli bivališč ter izvedite nadzor glodalcev in drugih rezervnih gostiteljev, kjer je to primerno.
• Insekticidi in javnozdravstveni ukrepi: v endemičnih območjih se uporabljajo notranje ostrešene insekticide (IRS), obdelava notranjih sten, zatiranje odraslih osebkov in ciljno usmerjene skupnostne strategije. Svetovalci za javno zdravje lahko predlagajo lokalne ukrepe.
• Obnašanje: omejite aktivnosti zunaj med zoro in mrakom, ko so številne vrste najbolj aktivne, uporabljajte okna z mrežami in klimatske naprave, kadar je mogoče.

Kaj narediti ob ugrizu ali sumu na okužbo

Ugriz peščene muhe običajno ne zahteva posebnega zdravljenja – umirite srbenje z antiseptičnimi sredstvi in izogibanjem praskanju, da preprečite sekundarno okužbo. Če se na mestu ugriza pojavi nepojasnjena razjeda, vztrajno rana ali simptomi, kot so dolgotrajna vročina, hujšanje ali povečane bezgavke, poiščite zdravniško pomoč in navedite možnost izpostavljenosti peščenim muham oziroma potovanja v endemična območja.

Diagnoza bolezni, ki jih prenašajo peščene muhe (npr. leišmanijaza), temelji na kliničnem pregledu in laboratorijskih preiskavah (mikroskopija od drgnine rane, kultura, PCR, serologija). Zdravljenje vodi zdravstveni strokovnjak in lahko vključuje protimonijske spojine, amfotericin B, miltefozin ali druge terapevtike glede na vrsto lešmanije, klinično obliko in lokalne smernice.

Ključne točke

• Peščene muhe so majhne krvosesne muhe iz poddružine Phlebotominae in so pomembne prenašalke bolezni.
• Samice sesajo kri in s tem omogočajo razvoj jajčec; ličinke se razvijajo v vlačnem organskem materialu.
• So vektorji leišmanijaze, bartoneloze in nekaterih virusnih bolezni.
• Preprečevanje vključuje osebno zaščito, fine mreže, zmanjševanje legel in javnozdravstvene ukrepe.
• Ob sumu na okužbo poiščite zdravniško pomoč.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je znanstveno ime za peščene muhe?

V: Katere bolezni širijo peščene muhe?

V: V katerih regijah živijo penice Lutzomyia?

V: Kako se peščene muhe hranijo s krvjo?

V: Koliko jajčec lahko vsebuje en krvni obrok?

V: Kje samice odlagajo jajčeca?

V: Kakšna je tipična velikost telesa peščene muhe?

Išči po črki