Sarcosuchus je izumrl rod orjaških krokodilov. Živel je v spodnji kredi današnje Afrike pred 135 do 112 milijoni let.

Natančneje rečeno, to ni bila sodobna vrsta krokodila, temveč nekakšen predkrokodil. Te zgodnejše vrste imenujemo krokodilomorfni. Pravi krokodili so se pojavili v zgornji kredi.

Vrste in odkritja

Najbolj znana in opisana vrsta iz rodu je Sarcosuchus imperator. Prve najdbe – posamezni okamnelimi zobi in ploščice oklepa (osteodermi) – so iz puščave Sahare in segajo v štirideseta in petdeseta leta 20. stoletja. V letih 1997 in 2000 je Paul Sereno vodil izkopavanja v regiji Gadoufaoua v Nigerju (formacija Elrhaz) in odkril pol ducata novih primerkov, med njimi enega s približno polovico nepoškodovanega okostja in večjim delom hrbtenice. Na podlagi teh večjih in dobro ohranjenih materialov je bil rod podrobneje opisan v zgodnjih 2000-ih.

Velikost in videz

Sarcosuchus je bil eden največjih orjaških krokodilom podobnih plazilcev, ki so kdajkoli živeli. Ocene njegove dolžine se razlikujejo glede na ohranjenost in način preračunavanja iz lobanje; najpogostejše ocene dajejo razpon približno 9–12 m, kar pomeni, da je bil skoraj dvakrat daljši od sodobnega morskega krokodila. Tudi ocene mase variirajo — pogosto se navaja okoli 8 ton, vendar so možna precejšnja odstopanja, odvisno od presumirane prožilnosti telesa.

Skupni videz je vključeval veliki, robustni gobec z mnogimi koničastimi zobmi, močan trup in obsežen oklep iz osteodermov. Na sprednjem delu lobanje je imel značilne kvrge in izrastke, kar je morda služilo za prepoznavanje med posamezniki ali imelo vlogo pri parjenju in vedenju.

Ekologija in prehrana

Živel je v rečnih in poplavnih sistemih v nekdanjih savanah in ob jezerih. Deloval je kot vrhunski predator — plen so mu verjetno predstavljale velike ribe in druge vodne živali, po vsej verjetnosti pa je včasih napadel tudi kopenske živali, ki so prišle k vodi (vključno s člani manjših dinozavrov). Njegova velikost mu je omogočala plenjenje širokega spektra žrtev in tudi monopolizacijo virov ob vodnih telesih.

Pomen najdb in odprta vprašanja

Odkritja iz konca 20. stoletja so razširila razumevanje stopnje specializacije velikih krokodilomorfov in njihove razširjenosti v spodnji kredi Afrike. Ker so mnogi drugi veliki izumrli krokodilomorfi znani le iz delnih lobanj ali fragmentov, je primerjava velikosti med njimi pogosto težavna — zato je vprašanje, kateri izmed izumrlih predstavnikov je bil dejansko največji, še vedno deloma odprto.

Pomembno je tudi to, da Sarcosuchus ni le zadeva »velikosti«: njegovi ostanki pomagajo paleontologom rekonstruirati paleookolje, življenjske strategije in evolucijske poti krokodilomorfov ter osvetliti vzporedne (konvergentne) razvijalske smeri v skupinah velikih vodnih plenilcev (npr. primerjava z drugimi orjaškimi predstavniki, kot je Deinosuchus iz Severne Amerike).

Zaključek

Sarcosuchus ostaja eden najbolje poznanih primerov gigantizma znotraj krokodilomorfov iz spodnje krede. Njegove bogate najdbe, še posebej tiste iz izkopavanj pod vodstvom Paula Serena, so bistveno prispevale k razumevanju anatomije, ekologije in evolucije teh impresivnih plazilcev, vendar številna vprašanja o natančnih merah, življenjski strategiji in odnosih z drugimi velikimi vrstami ostajajo predmet nadaljnjih raziskav.