Slanovodni krokodil (Crocodylus porosus) – največji plazilec, opis in habitat
Slanovodni krokodil (Crocodylus porosus) – spoznaj največjega plazilca: opis, vedenje, habitat in razširjenost v Avstraliji, Novi Gvineji ter jugovzhodni Aziji.
Slanovodni krokodil (Crocodylus porosus) je največji živi plazilec. Niso dvoživke, temveč plazilci, prilagojeni tako slanemu kot sladkovodnemu okolju; pogosto jih najdemo v estuarijih, obalnih rekah in na bližnjih obalah. Samci so običajno največji, z dolžinami 4–6 m (izjemoma več kot 6 m) in težami, ki pogosto presegajo 500–1000 kg pri velikih primerkih. Po masi in velikosti sodijo med največje kopenske in obalno živeče živali; med morskimi sesalci jih velikost prevzamejo le nekateri veliki predstavniki, kot sta slonji tjulenj in mrož. Teža je pri posameznih živalih zelo spremenljiva in je odvisna od starosti, spola in razpoložljivosti plena.
Izgled in prilagoditve
Krokodili so starodaven rod – njihovi fosili segajo več deset milijonov let v preteklost. Slanovodni krokodil ima robustno telo, dolgo močno čeljust z zobmi, ki so namenjeni prijemu plena, ter izrazite kosti okrog oči in nosnic. Ima specializirane solne žleze na jeziku, ki mu omogočajo izločanje presežka soli in posledično preživetje v slani vodi. Ko plava, mu pripomore stražilni položaj telesa in močan rep za pogon v vodi.
Habitat in razširjenost
Slanovodni krokodil živi v regijah jugovzhodne Azije, severne Avstralije in okoliških otokih. Najdemo ga v severni Avstraliji, Novi Gvineji ter v različnih delih jugovzhodne Azije. Različni habitati vključujejo obalne vode, reke, mangrove, močvirja, billabonge in obalne plaže. Pogosto ga videvamo tudi v plitvih zalivih in estuarijih blizu obale, kjer najde obilico plena. Znano je, da lahko potuje na dolge razdalje po odprtem morju.
Življenjski slog in prehrana
Slanovodni krokodil je vrhunski plenilec in oportunist. Njegova prehrana vključuje ribe, ptice, sesalce (tudi večje kopenske živali, če se približajo vodi), druge plazilce in občasno mrhovino. Lov je običajno zasnovan kot prikritje in hitri napad, pogosto ponoči ali v mraku. Mladi osebki lovijo manjše ribe, žuželke in dvoživke, odrasli pa lahko ulovijo tudi velike sesalce, če se ti približajo obali.
Razmnoževanje in oskrba mladičev
Razmnoževanje poteka sezonsko; samice gradijo gnezda iz rastlinskega materiala ali izkopljejo jamo v pesku, vanje položijo od 40 do več kot 60 jajc (odvisno od velikosti samice) in jih branijo pred plenilci. Inkubacijska temperatura vpliva na spol potomcev pri krokodilih. Samice pogosto skrbijo za gnezdo in pomagajo mladičem do vode ter v prvih tednih branijo mladiče pred nevarnostmi.
Varnost in odnosi s človekom
Ker naseljujejo obalne in rečne predele, so konflikti s človekom pogosti, zlasti tam, kjer ljudje ribarijo ali plavajo v bližini habitatov krokodilov. Priporočila za varnost vključujejo izogibanje kopanju ob zori in mraku, spoštovanje opozorilnih tabel in vzdrževanje primerne razdalje do živali. Lokalni upravljavci pogosto izvajajo programe za zmanjšanje konfliktov, na primer odstranjevanje problematičnih primerkov ali ograjevanje gnezdnih območij.
Status in varstvo
Na globalni ravni je stanje populacij različno: v nekaterih državah so populacije obnovljene ali stabilne zaradi zaščitnih ukrepov in upravljanih programov, medtem ko so v drugih regijah populacije še vedno ogrožene zaradi izgube habitata, nezakonitega lova in konfliktov s človekom. Zaradi njihovega pomena v ekosistemu in zaradi varnosti ljudi veljajo programi upravljanja in ozaveščanja kot ključni koraki za dolgoročno sožitje.
Slanovodni krokodil je izjemno prilagodljiva in močna vrsta, pomemben plenilec v svojh habitatih, hkrati pa tudi simbol izzivov pri sožitju med naravo in človeškimi skupnostmi. Razumevanje njihove biologije in vedenja pomaga pri učinkovitem varstvu ter zmanjševanju tveganj za ljudi in živali.
Opis
Slanovodni krokodil je velik gad, ki zraste do približno 5 m v dolžino. Samci so večji od samic, nekateri redki primerki pa so dolgi tudi do 7 metrov. Drugi so nekoliko manjši in merijo 6,3 metra (20,7 čevlja). Tehtajo lahko do 1360 kg. Imajo močan rep, ki jim pomaga pri plavanju. Imajo širok smrček z velikimi luskami v dveh vrstah po vratu in hrbtu.
Slanovodni krokodili so v Avstraliji zaščitena vrsta. Če pa obstaja nevarnost napada na človeka, bo krokodil premeščen, da se izogne morebitnim poškodbam. Pred mnogimi leti je Avstralija izvažala krokodiljo kožo. Med letoma 1945 in 1958 so izvozili več kot 87 000 kož. Postale so tako redke, da so jih lovci težko našli. Leta 1969 so jih zaščitili v Zahodni Avstraliji, leta 1971 v Severnem teritoriju in leta 1974 v Queenslandu. Lov na krokodile je zdaj nezakonit. Zdaj obstajajo farme za vzrejo krokodilov, iz katerih izdelujejo kože za usnje, meso in kitajska zdravila.
Razmnoževanje
Slani krokodili se razmnožujejo v deževnem obdobju, v Avstraliji od novembra do marca. Preden se parijo v vodi, se med seboj drgnejo z glavami in telesi, kar vključuje zapleten obred parjenja. Samica si zgradi gnezdo z rastlinami, ki jih odtrga z zobmi, nato pa jih z zadnjimi nogami potisne skupaj. Samica krokodila lahko znese do 60 jajc naenkrat. Ta jajca so velika in imajo trdo lupino. Do izvalitve potrebujejo približno tri mesece. Če je temperatura v gnezdu nižja od 32 stopinj Celzija, bodo mladiči krokodilov samice. Če je temperatura med 32 in 33 stopinjami Celzija, bodo mladiči samci. Ko se krokodilčki izležejo iz jajc, jih mati v ustih odnese v vodo. V naravi jih preživi le zelo majhno število in odrastejo v odrasle krokodile.
Obnašanje
Slanovodni krokodili so lahko nevarni (in zelo agresivni) za ljudi in druge živali. V vodi in na kopnem se lahko gibljejo zelo hitro. Včasih lahko ubijejo človeka, vendar se to ne zgodi pogosto. Običajno so v bližini območij z veliko aktivnostjo krokodilov znaki "prepovedano kopanje". Krokodili lahko mirujejo tudi do ene ure. Lahko skočijo do višine 2 m. Marca 1987 je pri Cahill's Crossing na reki East Alligator River Toyotin land cruiser trčil v krokodila. Krokodil je z repom odrinil avtomobil s cestišča. Krokodili lahko živijo tudi v sladki vodi. Znanstveniki so krokodile našli do 235 kilometrov od morja.
Opozorilni znak v Queenslandu
Dieta
Slani krokodili lahko dolgo časa ne jedo. Ko je čas za hrano, lovijo ribe, rake, ptice ali pašne živali, ki so se prišle napit v vodo.
Iskati