Saurophaganax ("mojster, ki žre kuščarice") je rod alozavrskega dinozavra iz Morrisonove formacije zgornje jure v Oklahomi. Živel je pred približno 151 milijoni leti.

Odkritje in poimenovanje

Fosilni ostanki, pripisani Saurophaganaxu, so bili najdeni v slojih Morrisonove formacije v Oklahomi. Rod je bil opisan v 90. letih 20. stoletja; za ime je avtor uporabil grške korene, ki poudarjajo plenilski način življenja (»mojster, ki žre kuščarice«). Poleg materiala iz Oklahome so bili omenjeni tudi možni primerki iz Nove Mehike, ki bi lahko pomagali razjasniti njegovo taksonomsko pripadnost.

Zgradba in velikost

Saurophaganax je bil zelo velik predstavnik morisonskih alozavridov. Največje ocene za S. maximus segajo od približno 10,5 m (34 ft) do 13 m (43 ft) v dolžino, medtem ko se ocenjena teža pogosto navaja okoli 3 ton (približno 3,0 dolge tone; 3,3 kratke tone). Različne metode ocenjevanja mase dajejo različno rezultate, zato nekateri avtorji predlagajo nekoliko večje vrednosti — do približno 4–5 ton — odvisno od predpostavk o deležu mišične mase in gostoti kosti.

Anatomsko je Saurophaganax v marsičem podoben drugim velikim tetanurnim plenilcem: imel je močno grajeno telo, dolge zadnje okončine za premikanje in sorazmerno močno lobanjo in čeljusti, prilagojene za lov in predelavo velikega plena. Ohranjen material je vključeval predvsem kosti trupa in hrbtenice, ki kažejo na robustnejšo gradnjo v primerjavi z nekaterimi sorodniki.

Taksonomija in razprave

Nekateri paleontologi menijo, da gre za vrsto alozavra (Allosaurus maximus), medtem ko ga drugi obravnavajo kot samostojen rod. V najnovejših pregledih bazalnih tetanuranov je Saurophaganax pogosto sprejet kot ločen rod, vendar taksonomski status še ni povsem zaključen. Novi najdbe in bolj celovite filogenetske analize lahko dodatno razjasnijo njegovo sorodstveno razmerje z drugimi velikimi mezozojskimi plenilci, kot sta tiranozaver in karharodontozaver, ki pa so časovno in geografsko ločeni skupini.

Paleoekologija in življenjski slog

Saurophaganax je verjetno predstavljal enega izmed vrhovnih plenilcev v ekosistemu Morrisonove formacije. Morrisonova formacija je bila v obdobju zgornje jure razgibano okolje s poplavnimi ravnicami, rečnimi sistemi in razpršenimi gozdovi, bogato s fawno velikih rastlinojedih dinozavrov (sauropodi, stegosauri ipd.). Kot velik plenilec je Saurophaganax verjetno lovil velike rastlinojede dinozavre ali pa se hranil kot opportunistični občasni raztrosilec; način prehranjevanja in socialno vedenje pa ostajata del študij in ugibanj na podlagi primerjav s sorodniki.

Pomen za paleontologijo

Odkritje in raziskave Saurophaganaxa pomagajo dopolniti sliko raznolikosti velikih plenilcev v severnoameriškem ekosistemu zgornje jure. Študije njegovih ostankov prispevajo k razumevanju evolucije alozavridskih morfologij, razdelitve ekologije plenilcev v Morrisonovi formaciji in filogenetskih odnosov z drugimi tetanurami. Novi najdbi in podrobnejše analize bodo ključni za dokončno razjasnitev njegovega taksonomskega statusa in življenjskega načina.