Kala-azar
Leišmanioza ali leišmanioza je bolezen, ki jo povzročajo protozojski paraziti iz rodu Leishmania. Širi se z ugrizom nekaterih vrst peščenih mušic.
Bolezen ima tri oblike:
- Kožna leišmanioza: kožne razjede
- mukokutana leišmanioza: razjede na koži, v ustih in nosu
- Visceralna leišmanioza: začne se s kožnimi razjedami, nato z vročino, nizkimi rdečimi krvnimi celicami ter veliko vranico in jetri.
Leišmaniozo pri ljudeh povzroča več kot 20 vrst Leishmania. Dejavniki tveganja so revščina, podhranjenost, krčenje gozdov in urbanizacija. Vse tri vrste je mogoče diagnosticirati s prepoznavanjem parazitov pod mikroskopom. Visceralno obliko je mogoče diagnosticirati s krvnim testom.
Leišmaniozo lahko delno preprečimo, če spimo pod mrežami, obdelanimi z insekticidom. Drug način je uporaba insekticidov za uničevanje peščenih mušic. Tudi zgodnje zdravljenje oseb z boleznijo pomaga preprečiti nadaljnje širjenje. Potrebno zdravljenje je odvisno od tega, kje se bolezen pojavi, vrste leišmanije in vrste okužbe. Zdravila, ki se uporabljajo pri visceralni obliki, so: liposomalni amfotericin B, kombinacija pentavalentnih antimonijev in paromomicina ter miltefosin. Pri kožni obliki lahko pomagajo paromomicin, flukonazol ali pentamidin.
Leta 2014 je bilo v približno 98 državah okuženih približno 12 milijonov ljudi. Vsako leto se pojavi približno 2 milijona novih primerov. Vsako leto zaradi bolezni umre od 20 tisoč do 50 tisoč ljudi. Okoli 200 milijonov ljudi v Aziji, Afriki, Južni in Srednji Ameriki ter južni Evropi živi na območjih, kjer je bolezen pogosta. Svetovna zdravstvena organizacija je dobila popuste na nekatera zdravila za zdravljenje bolezni.
Zajedavci, ki povzročajo bolezen, okužijo tudi druge sesalce: Bolezen je bila opisana pri psih, mačkah, glodavcih, govedu in konjih. Poleg sesalca parazit potrebuje tudi žuželko, ki parazita razširi s svojim pikom.
Življenjski cikel parazita
Leišmanioza se prenaša z ugrizom okuženih samic peščene muhe. Te lahko prenašajo okužbo z bakterijo Leishmania. Peščene mušice vbrizgajo okuženo fazo, metaciklične promastigote, med krvnim obrokom (1). Metaciklične promastigote, ki dosežejo vbodno rano, fagocitirajo makrofagi (2) in se spremenijo v amastigote (3). Amastigoti se razmnožujejo v okuženih celicah in prizadenejo različna tkiva, kar je delno odvisno od tega, za katero vrsto Leishmania gre (4). Razlike v vrsti prizadetega tkiva so vzrok za različne vidne vrste leišmanioze. Peščene mušice se okužijo med krvnim obrokom okuženega gostitelja, ko zaužijejo makrofage, okužene z amastigoti (5,6). V srednjem črevesju peščene muhe se paraziti diferencirajo v promastigote (7), ki se razmnožujejo, diferencirajo v metaciklične promastigote in se preselijo v gobček (8).
Sekvencirani so bili genomi treh vrst Leishmania, kar je omogočilo veliko informacij o biologiji parazita. Leishmania ima edinstvene značilnosti glede uravnavanja izražanja genov kot odziva na spremembe v okolju. Novo znanje, pridobljeno s temi študijami, lahko pomaga pri iskanju novih tarč za zdravila in razvoju cepiv.
Življenjski cikel Leishmania
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je leišmanijaza?
O: Leišmanioza, znana tudi kot leišmanioza, je bolezen, ki jo povzročajo protozojski paraziti iz rodu Leishmania. Širi se z ugrizom nekaterih vrst peščenih mušic.
V: Katere so tri oblike leišmanioze?
O: Tri oblike leišmanioze so kožna leišmanioza (kožne razjede), mukokutana leišmanioza (razjede na koži, v ustih in nosu) in visceralna leišmanioza (začne se s kožnimi razjedami, nato z vročino, nizkimi rdečimi krvnimi celicami ter veliko vranico in jetri).
V: Kateri so nekateri dejavniki tveganja za to bolezen?
O: Dejavniki tveganja za to bolezen so revščina, podhranjenost, krčenje gozdov in urbanizacija.
V: Kako jo lahko diagnosticiramo?
O: Vse tri vrste je mogoče diagnosticirati s prepoznavanjem parazitov pod mikroskopom. Visceralno obliko je mogoče diagnosticirati tudi s krvnim testom.
V: Kako jo lahko preprečimo?
O: Leišmaniozo lahko delno preprečimo, če spimo pod mrežami, obdelanimi z insekticidom, ali uporabljamo insekticide za uničevanje peščenih muh. Tudi zgodnje zdravljenje ljudi z boleznijo pomaga preprečiti nadaljnje širjenje.
V: Katera zdravila se uporabljajo za zdravljenje?
O: Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje visceralne oblike, so liposomalni amfotericin B, kombinacija pentavalentnih antimonijev in paromomicina ter miltefosin. Pri kožni obliki lahko pomagajo paromomicin, flukonazol ali pentamidin.
V: Koga ta bolezen najbolj prizadene?
O: Okoli 200 milijonov ljudi v Aziji, Afriki Južni Ameriki Srednji Ameriki Južni Evropi živi na območjih, kjer je ta bolezen pogosta. Vsako leto zaradi te bolezni umre od 20 tisoč do 50 tisoč ljudi.
