Dednina
Genom organizma je celotna dedna informacija, kodirana v njegovi DNK (ali pri nekaterih virusih v RNK). To vključuje gene in nekodirajoča zaporedja DNK. Izraz je leta 1920 skoval profesor Hans Winkler.
Winklerjeva definicija se v prevodu glasi:
"Predlagam izraz genom za haploidni niz kromosomov, ki skupaj s pripadajočo protoplazmo določa materialne temelje vrste ...." p165
Vendar noben haploidni niz kromosomov ne določa niti DNK vrste. Zaradi velike raznolikosti alelov, ki jih nosi populacija, je vsak posameznik genetsko drugačen. Celo diploidni posameznik je genetsko raznolik. Zato je Dobzhansky dal prednost "nizu kromosomov", opredelitev pa mora biti zdaj širša od Winklerjeve. Genom haploidnega niza kromosomov je le vzorec celotne genetske raznolikosti vrste.
Izraz "genom" se lahko uporablja zlasti za celoten sklop jedrske DNK ("jedrski genom"), lahko pa se uporablja tudi za organele, ki vsebujejo lastno DNK, kot sta mitohondrijski genom ali genom kloroplasta.
Velikost genoma
| Organizem | Velikost genoma (bazni pari) | Opomba |
| Virus, bakteriofag MS2 | 3569 | Prvi zaporedni genom RNK |
| Virus, SV40 | 5224 | |
| Virus, fag Φ-X174 | 5386 | Prvi zaporedni DNK-genom |
| Virus, fagus λ | 5×10 4 | |
| 1.6×10 5 | Najmanjši nevirusni genom, februar 2007 | |
| Bakterija, Escherichia coli | 4×10 6 | Najbolje raziskana bakterija. |
| Bakterija, Solibactoer usitatus | 1×10 7 | Največji znani bakterijski genom |
| Protist, Amoeba dubia | 6.7×10 11 | Največji znani genom, vendar sporen. |
| Rastlina, Arabidopsis thaliana | 1.57×10 8 | Prvi rastlinski genom je bil zaporedoma zapisan, december 2000. |
| Rastlina, Genlisea margaretae | 6.34×10 7 | Najmanjši zabeleženi genom cvetoče rastline, 2006. |
| Rastlina, Fritillaria assyrica | 1.3×10 11 | |
| Rastlina, Populus trichocarpa | 4.8×10 8 | Prvi genom drevesa, september 2006 |
| Kvas, Saccharomyces cerevisiae | 2×10 7 | |
| Gliva, Aspergillus nidulans | 3×10 7 | |
| Nematoda, Caenorhabditis elegans | 9.8×10 7 | Prvi genom večcelične živali, december 1998. |
| Žuželke, Drosophila melanogaster oziroma sadna mušica | 1.3×10 8 | |
| Žuželka, Bombyx mori aka sviloprejka | 5.30×10 8 | |
| Žuželka, Apis mellifera oziroma medonosna čebela | 1.77×10 9 | |
| Riba, Tetraodon nigroviridis, vrsta ribe Puffer | 3.85×10 8 | Najmanjši znani genom vretenčarjev |
| 3×10 9 | ||
| Riba, Protopterus aethiopicus aka marmorirana pljučna riba | 1.3×10 11 | Največji znani genom vretenčarjev |
Opomba: DNK iz ene človeške celice je dolga ~1,8 m (širina pa je ~2,4 nanometra).
Sorodne strani
- Gene
- Analiza zaporedja
- Človeški genom
- ENCODE: popolna analiza človeškega genoma
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je genom?
O: Genom je celotna dedna informacija organizma, kodirana v njegovi DNK (ali pri nekaterih virusih v RNK). To vključuje gene in nekodirajoča zaporedja DNK.
V: Kdo je skoval izraz "genom"?
O: Izraz "genom" je leta 1920 skoval profesor Hans Winkler.
V: Kaj je Winkler opredelil kot genom?
O: Winkler je genom opredelil kot "niz haploidnih kromosomov, ki skupaj s pripadajočo protoplazmo določa materialne temelje vrste".
V: Ali ima vsak posameznik genetsko raznolikost?
O: Da, zaradi alelov, ki jih nosi populacija, je vsak posameznik genetsko različen. Celo diploidni posamezniki so genetsko raznoliki.
V: Kaj pomeni, ko rečemo "jedrni genom"?
O: Ko govorimo o "jedrnem genomu", to pomeni predvsem celoten sklop jedrne DNK.
V: Ali poleg jedrnega genoma obstajajo še drugi genomi?
O: Da, obstajajo tudi mitohondrijski in kloroplastični genomi, ki vsebujejo lastno DNK.
