Homo sapiens
Homo sapiens (latinsko: "modri človek") je znanstveno ime za človeško vrsto.
Homo je človeški rod. H. sapiens je edina še živeča vrsta rodu Homo.
Sodobne ljudi včasih imenujemo "anatomsko sodobni ljudje". Homo sapiens velja za najvplivnejšo vrsto na planetu. Vendar so imele številne vrste življenja, zlasti rastline in protisti, veliko večji vpliv na zrak, kamnine, življenje in naravno okolje na Zemlji.
Izvor
Nedavno afriško poreklo sodobnih ljudi je prevladujoči model izvora in širjenja anatomsko sodobnih ljudi.
Hipotezo o enotnem izvoru človeka je Charles Darwin objavil v svojem delu The Descent of Man (1871). Koncept je podprt s študijo današnje mitohondrijske DNK in z dokazi, ki temeljijo na fizični antropologiji fosilnih ljudi. Glede na genetske in fosilne dokaze so se starejše različice Homo sapiens razvile le v Afriki, in sicer pred 200.000 do 100.000 leti, pri čemer so pripadniki ene veje zapustili Afriko pred 90.000 leti in sčasoma nadomestili prejšnje človeške populacije, kot so neandertalci in Homo erectus.
Znanstvena skupnost se skorajda strinja, da je nedavni izvor sodobnih ljudi v Vzhodni Afriki.
Sekvenciranje celotnega neandertalskega genoma kaže, da si neandertalci in nekateri sodobni ljudje delijo nekatere starodavne genetske linije. Avtorji študije menijo, da so njihove ugotovitve skladne z do 4-odstotno neandertalsko primesjo v nekaterih populacijah. Razlog za to primes ni znan. Avgusta 2012 je študija predlagala, da je prekrivanje DNK ostanek skupnega prednika neandertalcev in sodobnih ljudi.
Shematski prikaz nastanka H. sapiens iz prejšnjih vrst Homo. Vodoravna os prikazuje geografski položaj, navpična os pa čas pred milijoni let. Modra območja kažejo prisotnost v določenem času in kraju.
Evolucija
Časovni okvir za razvoj rodu Homo iz zadnjega skupnega prednika je približno 10 do 2 milijona let, za razvoj H. sapiens iz Homo erectus pa približno 1,8 do 0,2 milijona let.
Znanstveno preučevanje evolucije človeka se večinoma ukvarja z razvojem rodu Homo, vendar običajno vključuje tudi preučevanje drugih hominidov in homininov, na primer avstralopiteka. "Sodobni ljudje" so opredeljeni kot vrsta Homo sapiens, katere edina živeča podvrsta je znana kot Homo sapiens sapiens.
Homo sapiens idaltu, druga znana podvrsta, je izumrla. Homo neanderthalensis, ki je izumrl pred 30.000 leti, se včasih uvršča v podvrsto "Homo sapiens neanderthalensis". Genetske študije zdaj kažejo, da se je funkcionalna DNK sodobnih ljudi in neandertalcev razlikovala pred 500.000 leti.
Podobno so odkrite primerke vrste Homo rhodesiensis nekateri uvrstili v podvrsto, vendar ta razvrstitev ni splošno sprejeta.
Najstarejši fosili vrste
Do nedavnega je veljalo, da so se anatomsko moderni ljudje prvič pojavili v fosilnih zapisih v Afriki pred približno 195.000 leti. Študije molekularne biologije so nakazovale, da je bil približni čas divergence od skupnega prednika vseh sodobnih človeških populacij pred 200.000 leti. Obsežna študija afriške genetske raznolikosti je pokazala, da so imeli ljudje ǂKhomani San največjo genetsko raznolikost med 113 različnimi populacijami, ki so bile zajete v vzorec, in so bili ena od 14 "skupin prednikov". Raziskava je tudi postavila izvor sodobnih človeških migracij v jugozahodno Afriko, blizu obalne meje Namibije in Angole.
V šestdesetih letih 20. stoletja je bilo arheološko najdišče Jebel Irhoud v Maroku datirano na približno 40.000 let, vendar je bilo v letu 2000 ponovno datirano. Zdaj naj bi bilo staro med 300 000 in 350 000 let. Oblika lobanje je skoraj enaka kot pri sodobnih ljudeh, čeprav je čeljust drugačna.
Sile naravne selekcije so še naprej delovale na človeške populacije, pri čemer je dokazano, da so se določene regije genoma v zadnjih 15.000 letih selekcionirale.
