Avstralopitek
Australopithecus je rod izumrlih hominidov, ki so tesno povezani z ljudmi.
Prvi opisani avstralopiteki so bili otroci iz Taunga, ki jih je odkril Raymond Dart in jih opisal leta 1925.
Njihove ostanke najdemo predvsem v vzhodni Afriki, prvi fosil pa je izpred 3,9 milijona let. Odcepitev od drugih opic bi se lahko zgodila že prej, morda okoli 5 mio let.
Splošno prepričanje je, da je iz skupine, katere del so, nastal rod Homo in s tem človek.
Rod Australopithecus je prvotno vključeval dve precej različni obliki. Ena oblika je bila lahka: graciozni avstralopiteki. Druga oblika je bila bolj masivna, robustni avstralopitekini.
O tem, ali naj jih uvrstimo v ločene rodove, se še vedno razpravlja. Tu obravnavamo gracilne oblike; robustne oblike so opisane drugje kot Paranthropus.
Gracilni avstralopiteki imajo več skupnih lastnosti s sodobnimi opicami in ljudmi. Pred 3,9 do 3 milijoni let so bili razširjeni v vzhodni in severni Afriki.
Zemljevid nahajališč fosilov zgodnjih avstralopitekinov v Afriki
Rekonstrukcija Australopithecus afarensis
Morfologija
Lebka
Velikost možganov
Možgani večine vrst avstralopiteka so bili približno 35 % večji od možganov sodobnega človeka. To ni veliko več kot možgani šimpanza. Velikost možganov pri homininih se do prihoda rodu Homo bistveno ne poveča.
Druge funkcije
Taungov primerek je imel kratke kljunske zobe, položaj foramen magnum pa je kazal na dvonožno gibanje.
Skelet
Večina vrst avstralopiteka je bila majhna in graciozna, običajno je bila visoka od 1,2 do 1,4 m (približno 4 do 4,5 čevlja). Obstaja precejšnja stopnja spolnega dimorfizma. Pri sodobnih hominidih spolni dimorfizem ni tako izrazit - zlasti pri sodobnih ljudeh je stopnja spolnega dimorfizma nizka, saj so samci v povprečju le 15 % večji (višji, težji) od samic.
Pri avstralopiteku pa so samci lahko tudi do 50 % večji od samic, čeprav je to običajno manj izrazito.
Povzetek
Okostje, fosilni odtisi, najdeni v Laetoliju v Tanzaniji, kaninski zobje in foramen magnum kažejo, da so te opice dosegle bipedalnost.
Originalna lobanja samca Australopithecus africanus
Evolucija
Australopithecus africanus je včasih veljal za prednika rodu Homo (zlasti Homo erectus).
Vendar so bili najdeni fosili, ki jih uvrščamo v rod Homo in so starejši od A. africanus. Tako se je rod Homo od rodu Australopithecus odcepil že prej (zadnji skupni prednik je A. afarensis ali še zgodnejša oblika, morda Kenyanthropus platyops) ali pa sta se oba rodu razvila iz skupnega prednika neodvisno.
Po podatkih projekta Chimpanzee Genome Project sta se človeška (Ardipithecus, Australopithecus in Homo) in šimpanzja (Pan troglodytes in Pan paniscus) ločila od skupnega prednika pred približno 5 do 6 milijoni let, če upoštevamo konstantno hitrost evolucije.
Vendar pa so hominini, ki so jih odkrili pred kratkim, nekoliko starejši, kot kaže molekularna ura. Sahelanthropus tchadensis, običajno imenovan "Toumai", je star približno 7 milijonov let, Orrorin tugenensis pa je živel pred vsaj 6 milijoni let. Ker o njiju vemo le malo, ostajata sporna, saj je molekularna ura pri ljudeh določila, da je prišlo do evolucijskega razcepa med ljudmi in šimpanzi vsaj milijon let pozneje.
Ena od teorij predvideva, da sta se človeška in šimpanzova linija najprej nekoliko razlikovali, nato pa so se nekatere populacije približno milijon let po razhajanju križale. Bolj verjetno je, da predpostavke molekularnih ur ne držijo povsem. Ključna predpostavka te tehnike je, da se na dolgi rok spremembe molekularne strukture dogajajo z enakomerno hitrostjo. Raziskovalci, kot je Ayala, so to predpostavko izpodbijali.
Sorodne strani
- Človeška časovnica
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je avstralopitek?
O: Australopithecus je izumrli rod hominidov, ki so v tesnem sorodu z ljudmi.
V: Kdo je odkril prvega avstralopiteka?
O: Prvi opisani avstralopitek je bil Taung Child, ki ga je odkril Raymond Dart.
V: Kje so večinoma najdeni ostanki avstralopiteka?
O: Ostanki avstralopiteka so večinoma najdeni v vzhodni Afriki.
V: Kako star je prvi fosil avstralopiteka?
O: Prvi fosil avstralopiteka je star 3,9 milijona let.
V: Kdaj naj bi prišlo do ločitve od drugih opic?
O: Odcepitev od drugih opic bi se lahko zgodila že prej, morda pred približno 5 milijoni let.
V: Kakšno je domnevno razmerje med avstralopiteki in ljudmi?
O: Splošno prepričanje je, da se je iz skupine, katere del je avstralopitek, razvil rod Homo in s tem človek.
V: Kateri sta dve različni obliki avstralopiteka?
O: Dve različni obliki avstralopiteka sta lahki graciozni avstralopiteki in robustni avstralopiteki.
