Australopithecus: zgodovina, fosili in pomen za človeško evolucijo

Australopithecus: zgodovina, fosili in pomen za človeško evolucijo — odkrivanje 3,9 mio let starih ostankov, vloga pri nastanku rodu Homo in evolucijski prelom.

Australopithecus je rod izumrlih hominidov, ki so tesno povezani z ljudmi.

Prvi opisani avstralopiteki so bili otroci iz Taunga, ki jih je odkril Raymond Dart in jih opisal leta 1925.

Njihove ostanke najdemo predvsem v vzhodni Afriki, prvi fosil pa je izpred 3,9 milijona let. Odcepitev od drugih opic bi se lahko zgodila že prej, morda okoli 5 mio let.

Splošno prepričanje je, da je iz skupine, katere del so, nastal rod Homo in s tem človek.

Rod Australopithecus je prvotno vključeval dve precej različni obliki. Ena oblika je bila lahka: graciozni avstralopiteki. Druga oblika je bila bolj masivna, robustni avstralopitekini.

O tem, ali naj jih uvrstimo v ločene rodove, se še vedno razpravlja. Tu obravnavamo gracilne oblike; robustne oblike so opisane drugje kot Paranthropus.

Gracilni avstralopiteki imajo več skupnih lastnosti s sodobnimi opicami in ljudmi. Pred 3,9 do 3 milijoni let so bili razširjeni v vzhodni in severni Afriki.

Anatomske značilnosti

Gracilni avstralopiteki so bili kombinacija lastnosti, ki kažejo na prehranjevalno prilagodljivost in dvojnorodno gibanje. Imeli so krajšo potekajočo telesno višino (pogosto okoli 1,0–1,5 m) in značilno dvonožno hojo, kar potrjujejo postavitev foramen magnuma (odprtina v bazi lobanje), oblikovanje medenice in dolžina spodnjih okončin. Hkrati so ohranili nekaj prilagoditev za življenje na drevesih: dolgo roke, ukrivljene prste in robustne plečne sklepe.

Velikost možganov je bila bistveno manjša kot pri rodu Homo — običajno v razponu približno 350–550 cm³. Zobna in čeljustna morfologija kaže različno prehrano: manjše sekalce in večji, močni kočniki pri nekaterih vrstah so prilagoditev na trše rastlinske vire, pri drugih pa je bil jedilnik bolj mešan.

Vrste in časovni razpon

• A. anamensis — ena najstarejših priznanih vrst avstralopitekov (okoli 4,2–3,9 mio let).
• A. afarensis — znana vrsta (Lucy je del te vrste), razširjena v vzhodni Afriki pred približno 3,9–2,9 mio let. Povezana z odkritji, kot so sledi iz Laetolija.
• A. africanus — južnoafriška vrsta (približno 3–2 mio let), kamor spada tudi Taung otrok.
• A. garhi — najden v Etiopiji, živel pred približno 2,5 mio let; nekateri raziskovalci mu pripisujejo vlogo pri prehodu proti rodu Homo.
• A. sediba — mlajša vrsta (približno 2–1,98 mio let) iz Južne Afrike, z mešanico primitivnih in naprednih znakov, ki je sprožila razprave o svojem mestu v evoluciji človeka.

Pomembna arheološka najdišča

Ključna najdišča vključujejo: Laetoli in Hadar v Tanzaniji in Etiopiji, kjer so znani ostanki A. afarensis (vključno s prisrčnimi sledi stopal iz Laetolija, stare ~3,6 mio let), ter južnoafriška nahajališča kot sta Taung, Sterkfontein in Makapansgat, kjer so našli A. africanus in druge primere.

Obnašanje, prehrana in orodja

Na podlagi anatomije in mikroskopskih sledi na zobeh domnevamo, da so avstralopiteki imeli raznoliko prehrano: sadje, korenine, listje in občasno meso ali gomolje. Nekateri fosilni dokazi (npr. zarezane kosti) so bili interpretirani kot znak zgodnje uporabe kamnitih orodij pri vrstah, ki niso pripadale rodu Homo, vendar so tovrstne trditve predmet znanstvenih razprav. Tradicionalno se nastanek starejših kamnitih orodij (Oldowan) običajno pripisuje zgodnjim predstavnikom rodu Homo, okoli 2,6 mio let.

Pomen za človeško evolucijo

Australopithecus je ključen za razumevanje, kako sta se pri naših prednikih razvila bipedalizem in druga temeljna človeška vedenja. Dokazi kažejo, da je dvoživost (hoja po dveh nogah) nastopila pred znatnim povečanjem možganov — to pomeni, da je hojo na dveh nogah verjetno spodbudila drugačna selekcijska prizadevanja (npr. prehranjevalne strategije, prenašanje hrane, termoregulacija ali spremljanje okolice), ki so kasneje omogočila razvoj kompleksnejših vedenj in večje možganske mase pri rodu Homo.

Razprave in odprta vprašanja

Glavne znanstvene razprave se vrtijo okoli taksonomije (ali naj robustne oblike ločimo kot Paranthropus), o tem, katera vrsta natančno vodi do rodu Homo, ter o obsegu in naravi uporabe orodij pred pojavom rodu Homo. Nenehna odkritja novih fosilov in uporaba sodobnih metod (izotopske analize, mikroCT, paleoproteomika) postopoma izboljšujejo sliko, a številna vprašanja ostajajo odprta.

Zaključek

Gracilni avstralopiteki so prehodna skupina, ki povezuje starejše opičje prednike s kasnejšimi hominidi. Njihove fosilne ostanke je treba razumeti kot del kompleksnega vzorca evolucijskih sprememb — predvsem kot dokaz, da je dvonožnost predhodila velikemu povečanju možganov in da so zgodnji hominidi že razvili kombinacijo prilagoditev, ki so omogočile nadaljnjo evolucijo človeka.

Morfologija

Lebka

Velikost možganov

Možgani večine vrst avstralopiteka so bili približno 35 % večji od možganov sodobnega človeka. To ni veliko več kot možgani šimpanza. Velikost možganov pri homininih se do prihoda rodu Homo bistveno ne poveča.

Druge funkcije

Taungov primerek je imel kratke kljunske zobe, položaj foramen magnum pa je kazal na dvonožno gibanje.

Skelet

Večina vrst avstralopiteka je bila majhna in graciozna, običajno je bila visoka od 1,2 do 1,4 m (približno 4 do 4,5 čevlja). Obstaja precejšnja stopnja spolnega dimorfizma. Pri sodobnih hominidih spolni dimorfizem ni tako izrazit - zlasti pri sodobnih ljudeh je stopnja spolnega dimorfizma nizka, saj so samci v povprečju le 15 % večji (višji, težji) od samic.

Pri avstralopiteku pa so samci lahko tudi do 50 % večji od samic, čeprav je to običajno manj izrazito.

Povzetek

Okostje, fosilni odtisi, najdeni v Laetoliju v Tanzaniji, kaninski zobje in foramen magnum kažejo, da so te opice dosegle bipedalnost.

Originalna lobanja samca Australopithecus africanus

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je avstralopitek?

V: Kdo je odkril prvega avstralopiteka?

V: Kje so večinoma najdeni ostanki avstralopiteka?

V: Kako star je prvi fosil avstralopiteka?

V: Kdaj naj bi prišlo do ločitve od drugih opic?

V: Kakšno je domnevno razmerje med avstralopiteki in ljudmi?

V: Kateri sta dve različni obliki avstralopiteka?

Išči po črki