Sahelanthropus tchadensis — zgodnji hominid iz Sahela (Toumaï, ~7 mio let)
Sahelanthropus (Toumaï) — skrivnostni zgodnji hominid iz Sahela (Čad), star ~7 mio let; ključen fosil za razumevanje razcepa med človekom in šimpanzom.
Časovna lestvica homininov
ogled - razprava - urejanje
-10 —
- –
-9 —
- –
-8 —
- –
-7 —
- –
-6 —
- –
-5 —
- –
-4 —
- –
-3 —
- –
-2 —
- –
-1 —
- –
0 —
Hominini
Oreopithecus
Sahelanthropus
Orrorin
Homo habilis
Homo sapiens
←
Gorila split
←
Šimpanz razcepljen
P
l
i
o
c
e
n
e
Klikljivi
(pred milijoni let)
(Glej tudi: Časovna os življenja in Časovna os narave)
Sahelanthropus tchadensis je fosilni hominid. Na podlagi dokazov na fosilnem najdišču v Čadu v afriškem Sahelu domnevajo, da je živel pred približno 7 milijoni let.
Razcep na človeka in šimpanza (t. i. divergenca med človekom in šimpanzom) se je verjetno zgodil pred 6,3 do 5,4 milijona let. To je razvidno iz genetskih podatkov. Ker je fosil starejši od tega razcepa, je njegov status nejasen. Prvi najdeni fosil je danes znan kot Toumaï.
Odkritje in poimenovanje
Vrsto Sahelanthropus tchadensis je opisal Michel Brunet in sodelavci leta 2002. Najbolj znan primerek, holotip s knjižno oznako (pogosto naveden kot TM 266-01-060-1), je skoraj popoln lobanjski ostanek, ki mu je bil dodeljen vzdevek Toumaï (iz jezika Goran: »upanje za življenje«). Ostanke so našli v sloju Toros-Menalla v puščavskem območju Djourab v severnem Čadu, kar je presenetljivo, saj so zgodnji hominini do takrat večinoma prihajali iz vzhodne in južne Afrike.
Opis in značilnosti
- Lobanja: lobanja kaže kombinacijo primatskih in homininskih lastnosti: majhen možganski volumen (ocenjeno okoli nekaj sto kubičnih centimetrov, približno v območju 350–400 cc), izraziti nadobročni grebeni (supraorbitalni torusi) in krajši obraz v primerjavi z nekaterimi sorodnimi opicami.
- Zobi: spremenjena morfologija sekalcev in očnjakov — zmanjšane velikosti očnjakov ter pomanjkanje diasteme (presledka med zobmi) — kar spominja na kasnejše hominine.
- Foramen magnum: relativno bolj spredaj postavljen odprtina za hrbtenjačo (foramen magnum) je interpretirana kot znak pokončne (dvonožne) drže glave in je eden glavnih argumentov za zvezo s hominini.
- Postkranialni ostanki: neposrednih, nedvoumnih kosti spodnjih okončin iz istega konteksta je zelo malo; občasno omenjeni fragmenti stegnenice so predmet razprav in niso splošno sprejeti kot dokaz za trdno rekonstrukcijo hoje.
Datiranje in okolje
Fosile Sahelanthropus so datirali na približno 7 milijonov let, na podlagi biohronoloških ocen (pripisovanje slojem in sosednjim favnim ostankom) ter paleomagnetnih in stratigrafskih podatkov iz nahajališča Toros-Menalla. To datiranje ga postavlja bliže času, ko molekularne ure kažejo na razcep med linijama, ki vodita do sodobnega človeka in šimpanza.
Okolje, v katerem je živel, je bilo verjetno močno drugačno od današnjega suhého Sahela — mešanica gozdnatih in odprtih habitatov z jezeri in rečnimi sistemi, kar kaže na pestrost razpoložljivih virov hrane in življenjskih niš.
Pomen in razprave
Sahelanthropus ima veliki pomen, ker odpira vprašanja o tem, kje in kako so se razvile zgodnje homininske značilnosti. Glavni argumenti in nasprotja vključujejo:
- Podpora z dvonožnostjo: položaj foramen magnuma in nekaj zobnih značilnosti podpirata hipotezo, da je bil del homininov ali vsaj zelo blizu zadnjemu skupnemu predniku človeka in šimpanza.
- Nasprotna mnenja: nekateri raziskovalci opozarjajo, da brez jasnih postkranialnih ostankov ni mogoče dokončno potrditi dvonožnosti; prav tako obstaja možnost, da gre za zgodnjo, a ločeno linijo velikih opic (basalni ali »stranski« član hominoidov), ne neposredno prednik Homo.
- Vpliv na geografsko predstavo o izvoru: najdba v Čadu je močno razširila geografski obzor prvega razvoja homininov, kar pomeni, da iskanja samo v vzhodni Afriki ne morejo dati popolne slike zgodnjega humana izvora.
Sklep in perspektiva
Sahelanthropus tchadensis ostaja ključen in kontroverzen element zgodnje človeške evolucije. Njegove mešane anatomske lastnosti ponujajo vpogled v kompleksnost preloma med opicami in hominini, a pomanjkanje obsežnejših postkranialnih materialov ter razprave o natančnem datiranju in pripadnosti pomenijo, da ni dokončno razrešen. Nadaljnje izkopanine v Toros-Menalla in sorodnih nahajališčih ter nove metode datiranja in morfološke analize bodo pomembne za razjasnitev mesta Toumaïja v naši evolucijski zgodbi.
Ključne točke:
- Sahelanthropus tchadensis: opisan 2002; najbolj znan kot Toumaï.
- Najdbe v Toros-Menalla, Djourab (Čad); starost približno 7 milijonov let.
- Mešanica značilnosti: majhen možganski volumen, izraziti nadobročni grebeni, zmanjšani očnjaki, položaj foramen magnuma — možen znak dvonožnosti, a sporen.
- Pomen za razumevanje razcepa med linijama, ki vodita do človeka in šimpanza, ter širjenja zgodnjih homininov po Afriki.
Fosili
Nekateri fosili, lobanja, pet delov čeljusti in nekaj zob, sestavljajo glavo, ki ima značilnosti, podobne sodobnim in primitivnim ljudem. Prostornina možganskega trupa je le 340 cm³ do 360 cm³, kar je približno enako kot pri šimpanzih. To je veliko manj od človeške prostornine, ki znaša približno 1350 cm³.
Zobje in zgradba obraza se zelo razlikujejo od tistih pri homo sapiensu. Najdena lobanja je poškodovana in zelo popačena, zato ni bila narejena 3D računalniška rekonstrukcija. Poleg delov lobanje ni drugih kosti. Ni znano, ali je bil Sahelanthropus tchadensis bipedalen (hodil je po dveh nogah). Položaj foramen magnum kaže na to, da je bil. Njegova obraba kljunov je podobna obrabi drugih miocenskih opic.
Povezanost s sodobnimi ljudmi in človeku podobnimi opicami
Sahelanthropus je lahko prednik človeka in šimpanza; znanstvena skupnost še ni dosegla soglasja. Težave povzroča "mozaik primitivnih in izpeljanih lastnosti". Verjetno je živel v polodprtem gozdu in savani, ne pa v deževnem gozdu današnjih opic.
Druga možnost je, da je Toumaï v sorodu z ljudmi in šimpanzi, vendar ni prednik nobenega od njih. Brigitte Senut in Martin Pickford, odkritelja Orrorin tugenensis, sta predlagala, da so značilnosti S. tchadensis skladne z žensko protogorilo. Tudi če bi se ta trditev potrdila, bi bila najdba še vedno pomembna, saj je bilo trenutno v Afriki odkritih le malo prednikov šimpanzov ali goril. Če je torej S. tchadensis prednik šimpanzov (ali goril), predstavlja prvega znanega člana njihove linije.
Poleg tega S. tchadensis kaže, da zadnji skupni prednik ljudi in šimpanzov verjetno ni bil zelo podoben šimpanzom, kot so prej domnevali nekateri paleontologi.
Favna, najdena na najdišču, kaže na starost več kot 6 milijonov let, saj so te vrste v tem času verjetno že izumrle.
Možnost veliko zgodnejšega razcepa
Ena od raziskav je pokazala, da je prišlo do veliko zgodnejšega razcepa med linijo, iz katere so nastale sodobne opice, in linijo, iz katere so nastali sodobni ljudje. Celotna molekula mitohondrijske DNK (mtDNA) pavijana Papio hamadryas je bila sekvencirana in vključena v molekularno analizo 24 popolnih mtDNA sesalcev. Cilj študije je bil časovno opredeliti razhajanje med opicami starega sveta (Cercopithidae) in Hominoidea. Ta razlika pred 30 milijoni let (mya) je bila referenčna točka za razcep med šimpanzom in Homo pred 5 mya.
V kasnejši študiji Arnasona in sodelavcev sta bili uporabljeni dve neodvisni molekularni referenci, ki nista iz vrst primatov. Ti dve referenci sta pokazali, da je do divergencije Cercopithecoidea/Hominoidea prišlo pred >50 mya. Prav tako so vse divergencije hominoidov dobile veliko zgodnejše datiranje. Tako je ocenjeni datum divergencije med Panom (šimpanzom) in Homo 10-13 mya ter divergencije med Gorilo in linijo Pan/Homo približno 17 mya. Enake datacije so bile dobljene pri analizi genov, ki se razvijajo kot ura.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je časovni pregled homininov?
O: Časovni pregled hominidov je preglednica, ki prikazuje ocenjene datume nastanka različnih vrst hominidov in njihov evolucijski odcep od opic.
V: Kdaj je živel Sahelanthropus tchadensis?
O: Sahelanthropus tchadensis je živel pred približno 7 milijoni let.
V: Kdaj je prišlo do razhajanja med človekom in šimpanzom?
O: Razlika med človekom in šimpanzom se je verjetno zgodila pred 6,3 do 5,4 milijona let, kot kažejo genetski podatki.
V: Kaj je Toumaï?
O: Toumaï je ime za prvi najdeni fosil vrste Sahelanthropus tchadensis.
V: Kako stari so po ocenah hominidi?
O: Hominidi naj bi obstajali že pred milijoni let, nekatere ocene za nekatere vrste, kot je Sahelanthropus tchadensis, pa segajo celo do 7 milijonov let nazaj.
V: Kateri dokazi kažejo na to, da so se ljudje in šimpanzi nekoč razšli?
O: Genetski podatki kažejo, da so se ljudje in šimpanzi v nekem trenutku razšli, pri čemer se ocene tega dogodka gibljejo med 6,3 in 5,4 milijona let nazaj.
V: Kako nam je sodobna tehnologija pomagala izvedeti več o hominidih?
O: Sodobna tehnologija nam je omogočila analizo genetskih podatkov, ki nam lahko pomagajo bolje razumeti, kdaj so se različne vrste med seboj razlikovale, kar nam omogoča vpogled v našo evolucijsko zgodovino in nam pomaga izvedeti več o hominidih, ki so živeli pred milijoni let.
Iskati