Opice (primati): vrste, življenjski prostor, prehrana in vedenje

Opice: vrste, življenjski prostor, prehrana in vedenje — od pritlikavih marmozetk do mogočnih mandrilov. Celovit vodnik za radovedne ljubitelje narave in živali.

Opice so pogosto drevesne (arboretalne) opice, ki spadajo v red primatov. So izredno inteligentne, družabne živali z bogatim vedenjskim repertoarjem. Večina opic ima rep, čeprav je lahko različno dolg in prilagojen različnim načinom gibanja (gibanje po drevesih ali po tleh).

Taksonomija in razvrstitev

V splošnem jeziku beseda "opica" zajema dve glavni skupini primatov, vendar se ta pojem v strogi taksonomiji ne uporablja kot enoten znanstveni izraz. Najpomembnejša delitev loči opice starega sveta in opice novega sveta. Nekateri znani primeri opic so makaki, pavijani, gvenoni in marmozetke.

• Opice starega sveta: Cercopithecidae — večina vrst iz Afrike in Azije.
• Opice novega sveta: Platyrrhini ali Ceboidea (dejansko isto) — predvsem v Srednji in Južni Ameriki.

Obe skupini spadata v infraorder Simiiformes. Ta podred vključuje tudi velike opice in človeka, zato so primerjave vedenja in anatomije med temi skupinami pogoste v znanstvenih študijah.

Zunanji videz in velikost

Opice se zelo razlikujejo po velikosti in videzu. Najmanjše vrste, kot je pritlikava marmozeta, merijo približno 14–16 cm brez repa in tehtajo okoli 120 g. Največje med običajnimi opicami je na primer mandril, ki zraste do približno 1 m telesne dolžine in lahko tehtajo do 35 kg. Telesna zgradba običajno vključuje dolge roke in noge, prilagojene plezanju in guganju med vejami. Repi nekaterih opic so preoblikovani v funkcionalno "peto okončino" — tak rep imenujemo prehensilni (ostale vrste imajo rep zgolj za ravnotežje).

Življenjski prostor in razširjenost

Opice naseljujejo širok razpon okolij: od gorskih gozdov z nizkimi temperaturami do vročih deževnih gozdov in savan. Ne najdemo jih v puščavah, v deževnih gozdovih Avstralije in Nove Gvineje pa jih večinoma ni, saj teh otokov očitno nikoli niso dosegle. Različne skupine imajo različne geografske razpone: opice novega sveta prevladujejo v Južni Ameriki, medtem ko so opice starega sveta pogoste predvsem v Afriki in Aziji.

Prehrana

Mnoge opice so v osnovi vegetarijanke, s poudarkom na sadju (frugivorija), vendar so njihove prehranske navade zelo prilagodljive: jedo liste, semena, cvetove, nekatere vrste pa lovijo tudi žuželke in manjše živali. Nekatere vrste kombinirajo rastlinsko prehrano z občasnim mišičnim (omnivorija). Vsestranskost prehrane jim omogoča preživetje v različnih habitatih in sezonskih nihanjih virov hrane.

Vedenje, družbena struktura in inteligenca

Opice so izrazito družabne. Živijo v skupinah različnih velikosti in strukture — od manjših družinskih enot do velikih skladnih tropov, imenovanih tudi "četa" ali "pleme" opic. V takih skupinah je pomembna socialna hierarhija, komunikacija (glasovna, mimika, telesni dotiki) in medsebojna nega.

Mnoge vrste izkazujejo visoko raven inteligence: uporabljajo orodja (npr. lomljenje orehov ali ribolov s palicami), pokažejo sposobnosti učenja, reševanja problemov in včasih tudi kulturne prenašalne vedenja med generacijami. Zaradi tega so opice pogosto predmet etoloških in kognitivnih raziskav.

Razmnoževanje in razvoj

Večina opic ima eno mladiča na leglo (čeprav se lahko število razlikuje glede na vrsto). Nosečnost traja običajno od nekaj mesecev do skoraj leta, odvisno od vrste. Mladiči so dolgo časa odvisni od mater za prehrano in učenje družbenih spretnosti. Dolgo obdobje odvisnosti omogoča prenos kompleksnega vedenja in socialnih veščin.

Pomen za človeka in grožnje

Opice imajo velik pomen v ekosistemu kot raznaševalke semen in kot del prehranskih verig. Hkrati so zaradi svoje bližine človeku in inteligence pogosto izpostavljene izkoriščanju: v nekaterih regijah Afrike, Južne Azije in Kitajske se opice prodajajo ali se zanje lovi kot "bushmeat", v skrajnih primerih pa ljudje jedo tudi opičje možgane. Lov, trgovina z divjimi živalmi, uničevanje habitatov zaradi krčenja gozdov in širjenje bolezni predstavljajo glavne grožnje.

Ohranitev

Veliko vrst opic je ogroženih ali v nevarnosti zaradi kombinacije uničevanja habitata, lova in trgovine. Konzervacijski ukrepi vključujejo zaščito habitatov, programe za rehabilitacijo in ponovno naselitev, zakonodajo proti trgovini z divjimi živalmi ter izobraževalne in razvojne projekte, ki vključujejo lokalne skupnosti. Mednarodne in lokalne organizacije ter znanstvene raziskave igrajo ključno vlogo pri ohranjanju teh vrst.

Dodatne zanimivosti

• Izvor besede: Beseda opica morda izvira iz priljubljene nemške zgodbe "Roman de Renart" (Reynard lisjak), v kateri se sin opice Martina imenuje Moneke.
• Razpon velikosti: nekatere vrste so le okoli 15 cm dolge brez repa in tehtajo 120 g, druge pa do 1 m in do 35 kg.
• V deževnih gozdovih se opice pogosto opazijo pri iskanju sadja; mnoge vrste so odlični plezalci in uporabljajo rep pri manevriranju po krošnjah.

Opice so kompleksne in raznolike živali, katerih preučevanje nam pomaga razumeti tako evolucijo primatov kot tudi lastnosti, ki nas povezujejo z drugimi živimi bitji v naravi. Ohranjanje njihovih habitatov in preprečevanje izkoriščanja sta bistvena za zagotavljanje njihove prihodnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje skupina opic?

V: Kje živijo opice starega sveta?

V: Kako imenujemo dve različni skupini primatov?

V: Ali so vse opice drevesne (živijo na drevesih)?

V: Kakšno vrsto repa imajo nekatere opice, ki jim pomaga pri guganju z dreves?

V: Katera je najmanjša znana opica?

V: Katera je največja znana opica?

Išči po črki