Planinska koza (Oreamnos americanus) – značilnosti, življenjski prostor

Planinska koza (Oreamnos americanus) je vrsta koz, znana tudi kot skalna planinska koza. Živi v Severni Ameriki in spada v rod Oreamnos, pogosto imenovan "prave koze". Najraje zaseda visoke, skalnate predele gora, kjer je prilagojena plezanju in počitku na strmih pečinah — tam se varuje pred plenilci in neugodnim vremenom.

Izgled in prilagoditve

Planinske koze imajo gosto dvoslojno dlako: mehko podlanko, ki zadržuje toploto, in dolga svetla (običajno bela) okrasna dlaka, ki ščiti pred mrazom in vetrom. Noge so kratke in močne, na koncu pa imajo razdvojena črna kopita s hrapavimi blazinicami, ki jim omogočajo dober oprijem na skalnatih površinah.

Višina v ramenih znaša približno 90–120 cm (3–4 čevlje). Teža se razlikuje po spolu in razmerah, običajno od nekaj deset kilogramov do več kot sto kilogramov; samci so praviloma težji od samic. Tako samci kot samice imajo ukrivljene črne rogove; rogovi so lahko dolgi približno 20–40 cm (približno 1 čevelj oziroma več), pri samcih so pogosto debelejši in močnejši, pri samicah tanjši in bolj vitki.

Obnašanje in družbena struktura

Planinske koze so večino leta sorazdeljene v majhne skupine. Samice in njihovi mladiči pogosto tvorijo matriarhalne črede (vzgojne skupine), medtem ko so samci (kozel ali "billy" v angleščini) pogosto osamljeni ali tvorijo skupine samskih samcev. Črede samec sreča predvsem v času parjenja, pozno jeseni (rut).

Prehrana

Prehranjujejo se predvsem z travami, zdrobki (lišaji), listjem in zelišči, odvisno od razpoložljive vegetacije v sezoni. V visoko ležečih območjih, kjer je rastlinje skromno, prežvekovalci izkoriščajo tudi lišaje in poganjke nizkih grmovnic.

Razmnoževanje

Paritvena sezona poteka pozno jeseni (običajno oktober–november). Po oploditvi traja brejost približno 5–6 mesecev, zato se mladiči (običajno en sam kozliček, dvojčki so redkejši) rodijo spomladi ali zgodaj poleti, ko je hrana najbolj razpoložljiva. Materinska skrb je močna: samica (koza) varuje in neguje mladiča, ki se kmalu nauči plezanja in sledi materi po strmih pobočjih. Oče (kozel) mladiča navadno ne skrbi.

Naravni sovražniki in tveganja

Plenilci, ki včasih napadajo planinske koze ali njihove mladiče, vključujejo volkove, pume (gorjanske levi/mačke v nekaterih predelih), rjave medvede in velike ptice roparice (npr. orle), ki lahko napadejo šibkejše mladiče. Poleg plenilcev so za populacije nevarnosti še bolezni, nenadne spremembe habitata, težki zimski pogoji ter v nekaterih regijah tudi prekomerni lov ali človeška motnja.

Ohranjenost in človeški vpliv

Planinske koze so v večini svojega območja pogoste, v nekaterih lokalnih populacijah pa so zaradi izgube habitata, bolezni ali lova opazili upade. Zaradi svoje sposobnosti živeti v izoliranih, težko dostopnih življenskih nišah so pogosto manj ranljive kot nekatere druge vrste, vendar so lokalne populacije še vedno občutljive na spremembe v okolju in človeške posege.

Zanimivosti

• Planinske koze se izjemno hitro in spretno gibljejo po strmih stenah — imajo odličen občutek za ravnotežje.
• Koze so pogosto bele, kar jim pomaga pri maskiranju v zasneženem okolju.
• Čeprav so pogosto poimenovane "koze", so rodovno in vedenjsko posebne in niso enake domačim kozam.

V slovenščini: samica = koza, samec = kozel (pogovorno "billy" v angleščini), mladič = kozliček. Planinska koza je fascinantna vrsta, ki je dobro prilagojena življenju v ostrih gorskih pogojih in igra pomembno vlogo v gorskih ekosistemih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je gorska koza?

V: Kakšno je drugo ime za gorsko kozo?

V: Kje gorske koze rade živijo?

V: Kaj jedo planinske koze?

V: Kdaj samica planinske koze zanosi?

V: Kako se imenujejo mati, oče in mladiči planinskih koz?

V: Kdaj se srečata samec in samica planinske koze?

Išči po črki