Gorski borov hrošč (Dendroctonus ponderosae): izbruhi, škoda in širjenje v Kanadi

Hrošč gorskega bora (Dendroctonus ponderosae) je vrsta žuželke, ki škoduje gozdovom v zahodni Kanadi in Združenih državah Amerike. Hrošč se hrani z notranjim lubjem borovcev, kot je na primer boreč, in pod lubjem tvori tunele, v katere odlaga jajčeca. Običajno hrošč gorskega bora raje napada bolna ali stara drevesa, saj se ta ne morejo zlahka braniti. Včasih pa je hroščev tako veliko, da se združijo in začnejo množično napadati zdrava drevesa. Zato sta nadzor in spremljanje hrošča zelo pomembna za gozdarsko industrijo v Kanadi in ZDA, saj lahko veliki izbruhi hrošča uničijo celotne gozdove.

Nedavno je v Britanski Kolumbiji izbruh hrošča postal velika težava, saj je uničil na milijone dreves po vsej pokrajini. Zaradi globalnega segrevanja, ki je hrošču olajšalo preživetje visoko v kanadskem Skalovju, se je hrošč razširil v Alberto v Kanadi, kjer ga doslej še niso opazili. Znanstveniki so zaskrbljeni, da zdaj nič ne preprečuje širjenja hrošča gorskega bora po vsej celini.

Življenjski cikel in način napada

Odrasli hrošči napadejo drevo tako, da pod lubjem skopljejo galerije, v katerih se paričejo in odložijo jajčeca. Mlade ličinke se prehranjujejo z ravi (fazami lesa pod lubjem) in s tem prekinejo prenos hranil in vode po drevesu. Hrošč pogosto prenaša specifične modre plesni (blue-stain fungi), npr. Grosmannia clavigera, ki drevo še dodatno oslabi in pohitrí njegovo odmiranje. Pri ugodnih vremenskih razmerah lahko populacija hroščev hitro naraste in pride do množičnih izbruhov.

Znaki okužbe in opazna škoda

• Značilni znaki: rjavitev ali potemnitev iglic (pogosto rdečkasto rjavi ton), drobni kupa žagovine ob deblu (borec), in majhni smolni izcedki (pitch tubes) na skorji.
• Podlubne galerije: razporejene v značilne vzorce, ki jih pustijo ličinke in odrasli.
• Posledice za krajino: izumrla drevesa povečajo nevarnost požarov, spremenijo hidrologijo in habitat za živali ter vplivajo na ogljikov ciklus (izpust ogljika ob razkroju in požarih).

Vzroki izbruhov in širjenje

Izbruhi so pogostejši, kadar so prisotni naslednji dejavniki: obsežna območja enovrstnih ali enovrstnih starostnih borovih nasadov, dolgotrajna suša, toplejše zime, ki zmanjšajo smrtnost hroščev, in večja gostota gostiteljskih dreves. Poleg tega lahko človeški dejavnik (prevoz okuženega lesa ali drv) pripomore k hitrejšemu širjenju na nove regije.

Nadzor in upravljanje izbruhov

Ker so obsežni napadi težko obvladljivi, se uporablja kombinacija ukrepov:

• Spremljanje: zračna in terenska opazovanja, uporaba feromonskih vabo in daljinskega zaznavanja za odkrivanje prizadetih območij.
• Sanitarne ukrepe: hitro odstranjevanje in pravilno ravnanje z okuženimi drevesi (salvage logging), da se zmanjša vir novih hroščev.
• Gozdarsko upravljanje: redčenje, povečanje vrstne in starostne raznolikosti gozdov ter sajenje manj dovzetnih drevesnih vrst zmanjšuje ranljivost.
• Mehanske in kemične zaščite: zaščita posameznih ključnih dreves z insekticidi (na omejenih območjih) ali uporaba zaščitnih mrež, kadar je to smotrno.
• Kontrolirano požiganje in preprečevanje požarov: namerno uporabo požarov ali drugih ukrepov za zmanjšanje gorljivosti prizadetih površin in obvladovanje nevarnosti požarov.
• Biološki in kemični nadzor: raziskave potekajo, a na širokih območjih so te metode pogosto omejene ali manj učinkovite v primerjavi z gozdarskimi ukrepi.

Posledice za gospodarstvo in okolje

Izbruhi gorskega borovega hrošča pomenijo velike stroške za lesno industrijo (izguba trdnega lesa, sanacija in obnova), vplivajo na turistično in rekreacijsko rabo ter prizadenejo lokalne skupnosti in domorodne prebivalce, ki so odvisni od gozdnih virov. Ekološko spremembo predstavljajo premiki v sestavi gozdov, izguba starega drevja in spremembe v življenjskem prostoru za ptice ter druge živali.

Kaj lahko počnejo upravljavci in prebivalci

• Redno spremljanje stanja gozdov in pravočasno prijavljanje sumov okužbe pristojnim službam.
• Izogibanje premikanju svežega drvja ali skorja med regijami brez obsežne obdelave.
• Podpiranje ukrepov za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe (diverzifikacija vrst, selektivno gozdarjenje).
• Sodelovanje med upravljavci gozdov, znanstveniki in skupnostmi za razvoj dolgoročnih strategij obvladovanja.

Zaradi celostne narave problema je za uspešno obvladovanje izbruhov gorskega borovega hrošča potrebna kombinacija znanstvenega spremljanja, prilagodljivih gozdarskih praks in sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in državami. Hitrejše in usklajeno ukrepanje lahko zmanjša dolgoročne posledice za gozdove in gospodarske dejavnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je hrošč?

V: S čim se hranijo hrošči gorskega bora?

V: Zakaj hrošči gorskega bora običajno napadajo bolna ali stara drevesa?

V: Zakaj sta nadzor in spremljanje hrošča gorskega bora pomembna za gozdarsko industrijo v Kanadi in ZDA?

V: Zakaj je izbruh hrošča v Britanski Kolumbiji postal velik problem?

V: Zakaj globalno segrevanje olajšuje širjenje hrošča gorskega bora?

V: Kaj skrbi znanstvenike glede hrošča gorskega bora?

Išči po črki