Inteligenca
Inteligenca se nanaša na določene duševne sposobnosti. Ni splošnega dogovora o tem, katere duševne sposobnosti so inteligentne ali del inteligence. Ideja izhaja iz latinske besede intelligo, ki pomeni izbirati med različnimi možnostmi. Del inteligence ljudem omogoča reševanje problemov. Te probleme je lahko enostavno rešiti. Lahko pa so tudi težki in zahtevajo abstraktno razmišljanje. Za nekatere je inteligenca lastnost ali značilnost uma. Za druge je preprosto delovanje možganov, zlasti možganske skorje.
Če najdete odgovor na težavo, si ga lahko zapomnite. Tako se problem hitreje reši, ko se ponovno pojavi. Temu pravimo učenje.
Obstajajo nesoglasja o tem, kaj bolj vpliva na inteligenco, genetika ali okolje. Prav tako se inteligentnega vedenja morda naučimo, ko se organizem (živo bitje) dovolj odzove na dražljaj.
Znanstveniki menijo, da je inteligenco mogoče izmeriti ali preizkusiti. Eden od testov inteligentnosti je reševanje številnih problemov v zelo kratkem času. Večina problemov je povezana z videnjem stvari ali z ugotavljanjem, kako je videti obrnjena oblika. Nekatere so povezane tudi z matematiko: na primer določiti, katera številka bo naslednja v vrsti. Drugi testi so povezani z besedami ali razumevanjem jezika. Ko je oseba opravila takšen test, je bilo izračunano število, ki je približek inteligenčnega kvocienta (IQ).
Ljudje že tisočletja razmišljajo o naravi inteligence. Ta slika je iz dela Roberta Fludda, objavljenega med letoma 1617 in 1621.
Inteligentni stroji
Računalniški inženirji poskušajo izdelati stroje, ki delujejo, kot da so inteligentni. To je povezano z računalništvom in se imenuje umetna inteligenca (umetna inteligenca, ki jo je ustvaril človek). Umetna inteligenca uporablja logiko in jo pogosto združuje s strojnim učenjem. To pomeni, da je treba stroj, podobno kot žive organizme, usposobiti za reševanje problema. Po usposabljanju bo problem rešil hitreje.
Inteligenca pri živalih in rastlinah
Inteligenca ni omejena na ljudi. Tudi mnoge živali kažejo znake inteligence: Tudi živali morajo reševati probleme, zato jim je koristno zapomniti si, kako je bil problem rešen. Mnoge živali za reševanje problemov uporabljajo orodja. Med temi živalmi so velike opice, psi, delfini, sloni, podgane in miši ter nekatere ptice. Vse te živali so vretenčarji, vendar uporaba orodij ni omejena le nanje: Tudi glavonožci in členonožci kažejo znake inteligence. Da bi lahko primerjali vedenje različnih vrst, morajo znanstveniki prilagoditi pojem inteligence.
Trdijo, da bi bilo treba tudi rastline uvrstiti med inteligentne: Rastline so sposobne zaznavati in modelirati zunanje in notranje okolje ter temu primerno prilagoditi svojo morfologijo, fiziologijo in fenotip, da bi zagotovile samoohranitev in razmnoževanje. Nasprotni argument je, da inteligenca po splošnem razumevanju vključuje ustvarjanje in uporabo trajnih spominov.
Nasprotje temu so izračuni, ki se izvedejo samo enkrat in ne vključujejo učenja. Če to sprejmemo kot del opredelitve, potem ta vključuje umetno inteligenco robotov, ki so sposobni "strojnega učenja", vendar izključuje tiste povsem avtonomne odzive čutil in reakcij, ki jih je mogoče opaziti pri številnih rastlinah. Vendar pa rastline niso omejene na avtomatizirane čutno-motorične odzive, saj so sposobne razlikovati med pozitivnimi in negativnimi izkušnjami ter se "učiti" (zapisovati spomine) iz svojih preteklih izkušenj. Sposobne so tudi komunicirati, natančno izračunavati svoje okoliščine, uporabljati prefinjeno analizo stroškov in koristi ter izvajati strogo nadzorovane ukrepe za ublažitev in nadzor različnih okoljskih stresorjev.
Šimpanz zna uporabljati orodje. Ta šimpanz uporablja palico za pridobivanje hrane.
Sorodne strani
- Vojaška obveščevalna služba
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je inteligenca?
O: Inteligenca se nanaša na določene umske sposobnosti, kot je sposobnost reševanja problemov in pomnjenja rešitev. Pogosto jo razumemo kot lastnost ali značilnost uma, lahko pa jo razumemo tudi kot delovanje možganov, zlasti možganske skorje.
V: Od kod izvira ideja o inteligenci?
O: Pojem inteligence izhaja iz latinske besede intelligo, ki pomeni "izbirati med različnimi možnostmi".
V: Kako lahko izmerimo inteligenco?
O: Inteligenco lahko izmerimo s testi, pri katerih je treba v kratkem času rešiti veliko problemov. Ti preizkusi lahko vključujejo videnje stvari, ugotavljanje, kako je videti obrnjena oblika, matematiko ali razumevanje jezika. Po opravljenem testu se izračuna približek inteligenčnega količnika (IQ).
V: Ali je inteligentno vedenje naučeno ali prirojeno?
O: Obstajajo nesoglasja o tem, ali je inteligentno vedenje naučeno, ko se organizem dovolj odzove na dražljaj, ali pa je prirojeno in nanj vplivata genetika in okolje.
V: Katere vrste problemov se uporabljajo pri testih inteligentnosti?
O: Inteligenčni testi običajno vključujejo reševanje številnih problemov v zelo kratkem času. Ti problemi lahko vključujejo videnje stvari, ugotavljanje, kako je videti obrnjena oblika, matematiko ali razumevanje jezika.
V: Kaj pomeni IQ?
O: IQ je kratica za inteligenčni kvocient, ki je približek po opravljenem testu inteligentnosti, ki meri umske sposobnosti in sposobnosti reševanja problemov.
