Členonožci – definicija, značilnosti in primeri žuželk, pajkov in rakov
Členonožci (v grščini pomeni "s skupnimi nogami") so velika skupina nevretenčarjev. Žuželke, pajki, raki, kozice, stonoge in stonoge so členonožci. V znanstveni klasifikaciji so vsi členonožci člani filuma Arthropoda. Členonožci imajo členjeno telo, eksoskelet in noge s sklepi. Večina členonožcev živi na kopnem, nekateri pa tudi v vodi. Med vsemi živalskimi skupinami imajo členonožci daleč največ vrst. Členonožci so vir hrane za številne živali, tudi za ljudi.
Značilnosti članonožcev
- Členjeno telo (segmentacija): telo je razdeljeno na segmente, ki so pogosto združeni v večje enote (npr. glava, prsni del, trebuh).
- Eksoskelet: trda zunanja školjka (pogosto iz kitina), ki ščiti telo in zagotavlja oporo mišicam. Ker je neelastičen, členonožci rastejo s pomočjo preskokov v rasti — procesu, ki mu pravimo menjavanje kožuha ali ekdiza (liščenje).
- Sklepne noge: okončine so členjene in sklepne, kar omogoča natančno gibanje in specializacijo (hoja, plavanje, lov, tipanje, prehranjevanje).
- Raznolike dihalne strukture: med članonožci najdemo traheje (večina kopenskih žuželk), škrge (mnoge vodne oblike) in knjigaste pljučnice (pri pajkih).
- Odpiralni krvni sistem: večina ima odprt krvni obtok, kjer tekočina kroži po telesni votlini, ne po zaprtih žilah.
- Senzorne organi: pogosto prisotne kompleksne sestavljene oči (pri žuželkah), enojne oči ali senca očesa (ocelli), pa tudi tipala (anten), kemoreceptorji in drugi čuti.
- Razmnoževanje in razvoj: spolno razmnoževanje je prevladujoče; mnoge vrste imajo zapletene življenjske cikle z ličinkami in metamorfozo (npr. polna ali nepopolna metamorfoza pri žuželkah).
Glavne skupine in primeri
- Žuželke: največja skupina členonožcev — hrošči, metulji, ose, mravlje, muhe in komarji so le nekateri primeri. Žuželke imajo običajno tri telesne dele (glava, prsni del, trebuh) in šest nog.
- Pajki in sorodniki (arahnidi): sem sodijo pajki, škorpijoni, pršice in klopi; običajno imajo štiri pare nog in dva glavna dela telesa (cefalotoraks in abdomen).
- Raki in kozice (krapod): vodne ali obmorske skupine, kot so rakovice, raki, školjke in kozice; imajo različno število nog in pogosto škrge za dihanje.
- Stonoge in dvojonožke (myriapodi): dolga, segmentirana telesa z mnogimi pari nog — stonoge (hitrejši plenilci) in dvojonožke (vedno dva para nog na segmentu, večinoma rastlinojedci).
Pomen in vloga v ekosistemih
- Členonožci so ključni opraševalci (npr. čebele in metulji), razgrajevalci (nekatere žuželke in rakovice), plenilci in plena za druge vrste.
- So glavna hrana za številne živali — ptice, ribe, dvoživke in sesalce ter tudi vir hrane za ljudi v nekaterih kulturah.
- Gospodarski pomen: nekateri so koristni (opraševanje, naravni plenilci škodljivcev), drugi povzročajo škodo (poljedelstvo, prenašanje bolezni, škodljivi v skladiščih).
Raznolikost in evolucija
Členonožci imajo izjemno dolgo evolucijsko zgodovino — njihovi predniki segajo v kambrij (pred več sto milijoni let). Danes je znanih več kot milijon opisanih vrst členonožcev; številne ocene kažejo, da je skupno število vrst lahko več milijonov. Zaradi velike raznolikosti oblik, prilagoditev in hitrosti razmnoževanja so členonožci ena najbolj uspešnih skupin življenja na Zemlji.
Kaj je treba vedeti za laike
- Veliko članonožcev je povsem neškodljivih ali koristnih; le majhen del povzroča težave ali ogrožanje zdravja.
- Za varovanje opraševalcev in biodiverzitete je pomembno ohranjanje habitatov in zmanjševanje škodljivih pesticidov.
- Ob srečanju z neznano vrsto (npr. strupen pajek ali potencialno nevaren škodljivec) je najbolje poiskati nasvet strokovnjaka ali lokalne naravovarstvene službe.
Raznolikost
Znanstveniki poznajo več kot milijon vrst členonožcev. 80 % vseh znanih živalskih vrst je členonožcev. Veliko več vrst še ni bilo opisanih.
Večina vrst členonožcev so žuželke. "Žuželke so najbolj raznoliki organizmi v zgodovini življenja."
Večina členonožcev živi na kopnem. Filum Arthropoda je edini filum nevretenčarjev, ki večinoma živi na kopnem. Raki (raki, kozice in njihovi sorodniki) pa večinoma živijo v vodi.
Členonožci so tudi prvi filum, ki je razvil pravo letenje.
Opis
Členonožci imajo trden eksoskelet. Eksoskelet zmanjšuje izgubo vode (izsuševanje). To jim pomaga živeti na kopnem, ne da bi se izsušili.
Razvrstitev
Členonožce sestavljajo štiri skupine živih živali in ena skupina izumrlih živali:
- Med ličinke spadajo podkovnjaki, pajki, pršice in škorpijoni.
- Med miriapode spadajo stonoge in stonoge.
- Med rake spadajo jastogi, raki, školjke, raki in kozice. Večina rakov živi v vodi.
- Med šesteronožce spadajo žuželke in nekateri drugi organizmi. Šestonožci imajo šest nog.
- Trilobiti so skupina izumrlih členonožcev. Vsi trilobiti so živeli v oceanih. Trilobiti so izginili v permsko-triasnem izumrtju pred približno 252 milijoni let. Trilobiti so za dinozavri druga najbolj znana vrsta fosilov.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so členonožci?
O: Členonožci so velika skupina nevretenčarjev, ki vključuje žuželke, pajke, rake, kozice, stonoge in stonoge.
V: V kateri filum spadajo členonožci?
O: Členonožci spadajo v filum Arthropoda.
V: Katere so nekatere značilnosti členonožcev?
O: Členonožci imajo členjeno telo, eksoskelet in noge s sklepi.
V: Kje živi večina členonožcev?
O: Večina členonožcev živi na kopnem, nekateri pa tudi v vodi.
V: Ali imajo členonožci veliko vrst?
O: Da, členonožci imajo daleč največje število vrst med vsemi živalskimi skupinami.
V: Ali so členonožci vir hrane za nekatere živali?
O: Da, členonožci so vir hrane za mnoge živali, tudi za ljudi.
V: Kaj pomeni beseda členonožec v grščini?
O: Beseda "členonožec" v grščini pomeni "členonožec".
