Hexapoda (šestonožci): opredelitev, skupine in taksonomija

Podvrsta Hexapoda — iz grščine »šest nog« — predstavlja največjo in najbolj raznovrstno skupino členonožcev. V njej so združene žuželke ter tri manjše skupine kopenskih brezkrilnih sorodnikov: Collembola, Protura in Diplura. Vsi pripadniki imajo skupno merilo: prsni koš z tremi pari nog, od tod ime šestonožci.

Značilnosti

Hexapodi so običajno razdeljeni na tri telesne dele: glava, prsni del (prsni koš) in zadek. Na glavi je en par anten, pogosto tudi oči (enostavne ali sestavljene), ter ustni organi, katerih oblika in način prehranjevanja sta zelo različna pri posameznih skupinah. Ključen morfološki znak so trije pari nog pritrjenih na prsni koš, medtem ko imajo večina drugih členonožcev več parov nog.

Pomembna razlika znotraj Hexapoda je med:

• Entognatha — skupine, kot so Collembola, Protura in Diplura, pri katerih so ustni deli v veliki meri zaprti v glavi (entognatni, »notranji« ustni organi),
• Ectognatha oziroma klasične žuželke, ki imajo izpostavljene (ektognatne) ustne organe.

Skupine znotraj Hexapoda

Najštevilčnejša in najbolj raznolika skupina so žuželke (Insecta), ki obsegajo izrazito večino opisanih vrst členonožcev — od letajočih vrst s kompleksno metamorfozo do plazečih in kopenskih vrst. Druge tri skupine (Collembola, Protura, Diplura) so praviloma majhne, pogosto zelo drobne živali, mnoge živijo v tleh, listni podrasti ali v drugih vlažnih mikrohabitatih in imajo posebne prilagoditve na detritivorno ali mikropredatorsko življenje.

Taksonomske razprave

V zgodovini so vse te živali pogosto označevali preprosto kot žuželke. Sodobne filogenetske študije pa kažejo, da so lahko polifilni — to pomeni, da se različne linije šestonožcev morda niso razvile iz ene same skupne predniške vrste, temveč neodvisno. V tem primeru je pojem Hexapoda bolj praktičen kot monofiletni takson in sestavljen iz dveh glavnih enot: pravega razreda Insecta in skupine Entognatha.

Obstaja tudi drugačna taksonomska možnost: če se izkaže, da so res polifilni, nekateri taksonomi predlagajo, da se Hexapoda razdelijo — Insecta ohranijo kot ločen podrazred ali razred, medtem ko bi se Collembola, Protura in Diplura uvrstile kot incertae sedis (latinski izraz, ki pomeni »z negotovo umestitvijo«). Ta oznaka se uporablja, kadar so širši evolucijski odnosi določene skupine še nejasni.

Prebivalstvo, vloga in evolucija

Šestonožci zavzemajo skoraj vse ekološke niše na kopnem in v sladkih vodah — med žuželkami najdemo rastlinojedce, plenilce, razkrojevalce, opraševalce in parazite. Njihova raznovrstnost in številčnost imata izjemen pomen za ekosisteme in človeka (npr. opraševanje pridelkov, razgradnja organske snovi, vlogo v prehranjevalnih verigah). Prvi fosilni zapisi žuželk segajo več sto milijonov let v preteklost (Devon, Karbon), kar pričuje o dolgo evolucijski zgodovini in velikih adaptacijskih premikih, vključno z razvojem kril in kompleksnih življenjskih ciklov (ametaboli, hemimetaboli in holometaboli).

Število vrst

Medtem ko so prave žuželke izjemno številne (opisana je večina milijona vrst in pričakuje se, da je še veliko neodkritih), so skupine Collembola, Protura in Diplura bistveno manj bogate z vrstami — vseeno pa imajo v biosistemu pomembno vlogo, zlasti v tleh in mikrohabitatih.

V povzetku: Hexapoda so skupina z enotno morfološko značilnostjo (tri pari nog na prsnem košu), a znotraj nje so velike taksonomske in evolucijske razlike. Raziskave filogenije še naprej pojasnjujejo, ali gre za monofiletno enoto ali za skupek neodvisnih evolucijskih vej, kar vpliva na način, kako taksonomsko uredimo te skupine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je podvrsta Hexapoda?

V: Katere so tri manjše skupine, ki spadajo v podrazred Hexapoda?

V: Ali so se vse te skupine nekoč imenovale žuželke?

V: Kaj pomeni polifiletski v kontekstu Hexapoda?

V: Zakaj se heksapodi tako imenujejo?

V: Kaj pomeni incertae sedis?

V: Kako lahko izločimo heksapode?

Išči po črki