Ascaris (askarida): orjaške črevesne gliste, okužbe in simptomi

Ascaris (askarida): izvedite vse o orjaških črevesnih glistah — prenos, simptomi, zapleti, zdravljenje in preprečevanje okužb.

Ascaris je rod parazitskih nematod, znanih kot "orjaške črevesne gliste". Ena vrsta, A. suum, običajno okuži prašiče, druga, A. lumbricoides, pa ljudi, običajno v subtropskih in tropskih območjih s slabimi sanitarnimi razmerami. A. lumbricoides je največja črevesna glista in je najpogostejša okužba ljudi z glistami, znana kot askarioza. Okužba lahko povzroči obolevnost in včasih tudi smrt, saj poslabša prehranski status, vpliva na kognitivne procese, povzroča tkivne reakcije, kot je granulom, in povzroča črevesno zaporo ali prolaps danke.

Okrogli črvi so pripadniki filuma Nematoda. So izredno uspešna skupina; ocenjuje se, da predstavljajo 90 % vsega življenja na morskem dnu.

Kaj je Ascaris in komu grozi okužba

Ascaris lumbricoides je veliki okrogli črv, ki živi v črevesju ljudi. Odrasle samice so lahko dolge okoli 20–35 cm, samci nekoliko krajši. Okužba z Ascarisom (askarioza) je najpogostejša človeška okužba z glistami v regijah s slabimi sanitarijami in s prenosom fekalno-oralno potjo. Najbolj ogroženi so otroci, ljudje, ki živijo v preobremenjenih naseljih brez urejenih stranišč, ter tisti z navado jemanja zemlje ali umazane hrane (pica).

Življenjski cikel

• Samice v črevesju izločajo jajčeca, ki so neokužena, in v okolju (v tleh) razvijejo okužljiva obliko v nekaj tednih, odvisno od temperature in vlage.
• Človek okuži z zaužitjem okuženih jajčec (na kontaminiranih rokah, zelenjavi, vodi ali sirovih rastlinskih pridelkih).
• V tankem črevesju se iz jajčec izvalijo ličinke, ki preidejo skozi črevesno steno v krvni obtok, potujejo do pljuč, tam dozorevajo in povzročajo včasih kašelj (larvalna faza). Ličinke se nato potisnejo v žrelo, jih pogoltnemo in se vrnejo v črevesje, kjer odrastejo v spolno zrele črve.
• Čas od zaužitja do zorelih črvov znaša običajno nekaj tednov do nekaj mesecev; jajčeca pa lahko v zemlji ostanejo votrajno zarodovana in kužna mesece ali celo leta.

Simptomi in znaki

Pri lažjih okužbah so simptomi lahko blagi ali jih ni. Pri večjih okužbah in mladih otrocih se lahko pojavijo:

• nepojasnjena izguba teže in slabša rast pri otrocih, slabša absorpcija hranil;
• slab apetit, napihnjenost, bolečine v trebuhu;
• vpliv na kognitivne zmogljivosti pri dolgotrajni ali ponavljajoči se okužbi;
• med fazo migracije ličink: kašelj, otežen dihanje in občasno pljučni infiltrati (Loefflerjev sindrom) z eozinofilijo;
• v hujših primerih velika obremenitev glist lahko povzroči črevesno zaporo, vnetje slepiča, vstop glist v žolčevod ali pankreatični vod, redkeje perforacijo črevesja.

Zapleti

• intestinska obstrukcija pri velikem številu črvov, najpogosteje pri majhnih otrocih;
• bolečine in vnetje zaradi migracije v žolčevod ali trebušno slinavko;
• povečano tveganje za sekundarne bakterijske okužbe in malabsorpcijo;
• v hudih primerih smrt zaradi zapletov, če ni ustreznega zdravljenja ali kirurškega posega.

Diagnostika

• Najpogosteje se diagnoza postavi z odvzemom blata in mikroskopskim dokazom jajčec Ascaris (metoda Kato‑Katz in druge tehnike mikroskopije).
• V primeru migracije črvov ali zapletov so lahko koristne tudi rentgenske ali ultrazvočne preiskave ter endoskopija.
• Laboratorijsko se pogosto najde eozinofilija v fazi migracije ličink.

Zdravljenje

Za zdravljenje askarioze se običajno uporabljajo anthelmintiki. Najpogostejše in priporočene možnosti so:

• Albendazol 400 mg kot enkratni odmerek (odrasli in otroci, starejši od 2 let) — pogosto prva izbira;
• Mebendazol (npr. 500 mg enkrat ali 100 mg dvakrat dnevno 3 dni) kot alternativa;
• Pyrantel pamoat lahko uporabimo kot enkratni odmerek (odmerek glede na telesno maso).

Pri težkih infekcijah z obstrukcijo ali pri migraciji črvov v žolčevod/trebušno slinavko je včasih potreben kirurški poseg ali endoskopska intervencija. Pri zdravljenju je treba upoštevati veterinarske ter javnozdravstvene smernice in morebitne kontraindikacije (npr. nosečnost — nekatera zdravila niso priporočljiva v prvem trimesečju).

Preprečevanje

• Izboljšanje sanitarnih razmer: urejena stranišča in pravilna odstranjevanje fekalij.
• Dosledno umivanje rok z milom, še posebej pred jedjo in po uporabi stranišča.
• Temeljito pranje in/ali kuhanje zelenjave in sadja, zlasti tistega, ki raste v tleh.
• Izobraževanje skupnosti o prenosu fekalno-oralne poti ter izogibanje pici (jedi zemlje).
• V endemičnih območjih so učinkovite tudi množične dehelmintizacijske kampanje (MDAs) in redno cepljenje živali, kjer je relevanten zoonotski prenos (npr. A. suum pri prašičih).

Epidemiologija in javnozdravstveni pomen

Askarioza je razširjena predvsem v tropskih in subtropskih območjih s slabimi sanitarijskimi razmerami. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije prizadene stotine milijonov ljudi po svetu. Okužba prispeva k otroški podhranjenosti, zaostanku v rasti in slabšemu učno‑kognitivnemu razvoju, zato ima velik javnozdravstveni pomen v prizadetih skupnostih.

Kaj storiti, če sumite na okužbo

• Obrnite se na osebnega zdravnika ali zdravstveni dom — diagnosticirali bodo okužbo s preprostim izvidom blata.
• Sledite navodilom glede zdravljenja in ponovnega pregleda, saj je možno ponavljanje okužb v neurejenih sanitarnah.
• Če opazite hude simptome (močne trebušne bolečine, znake zapore ali odpovedi), poiščite nujno medicinsko pomoč.

Ascaris je primer parazita, kjer so kombinacija zdravljenja, izobraževanja in izboljšanje sanitarnih razmer ključni za zmanjšanje obremenitve bolezni in zaščito najbolj ranljivih skupin.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Ascaris?

V: Katera vrsta Ascaris običajno okuži prašiče?

V: Katera vrsta Ascaris prizadene človeka?

V: Kje se ljudje običajno okužijo z A. lumbricoides?

V: Kaj je askarioza?

V: Kakšne so posledice okužbe z Ascarisom?

V: V kateri filum spadajo gliste?

Išči po črki