Javno zdravje
Javno zdravje je znanost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, ki ogroža splošno zdravje skupnosti, ter s podaljševanjem življenja in krepitvijo zdravja. Cilji se dosegajo z organiziranimi prizadevanji in ozaveščenimi odločitvami družbe, javnih in zasebnih organizacij, skupnosti in posameznikov.
Temelji na analizi zdravja peščice ljudi ali vseh prebivalcev več celin in ne posameznika. Javno zdravje vključuje dele, kot so epidemiologija, biostatistika, zdravstvene storitve, okoljsko, socialno, vedenjsko in poklicno zdravje.
Javnozdravstveni posegi preprečujejo bolezen in je ne zdravijo z nadzorom primerov ter spodbujajo zdravo vedenje, kot so umivanje rok, programi cepljenja in razdeljevanje kondomov. Pri izbruhih nalezljivih bolezni je zdravljenje bolezni lahko ključnega pomena za preprečevanje bolezni pri drugih.
Večina držav ima lastne vladne agencije za javno zdravje, včasih znane kot ministrstva za zdravje, ki se odzivajo na domača zdravstvena vprašanja. Mnoge bolezni je mogoče preprečiti s preprostimi, nemedicinskimi metodami. Javno zdravje ima pomembno vlogo pri prizadevanjih za preprečevanje bolezni v državah v razvoju in razvitih državah, in sicer prek lokalnih zdravstvenih sistemov in mednarodnih nevladnih organizacij. V državah v razvoju morda ni dovolj usposobljenih zdravstvenih delavcev ali denarnih sredstev za zagotavljanje osnovne ravni zdravstvene oskrbe in preprečevanja bolezni.
"Od muh in umazanije do hrane in vročine" iz leta 1916
Zgodovina javnega zdravja
Javno zdravje ima korenine v antiki. Človeška civilizacija se je že od vsega začetka zavedala, da onesnažena voda in pomanjkanje ustreznega odstranjevanja odpadkov širita nalezljive bolezni. Zgodnje religije so poskušale urediti vedenje, povezano z zdravjem, od vrste zaužite hrane do vedenja, kot je pitje alkohola ali spolni odnosi. Vlade so voditeljem naložile odgovornost za razvoj politik in programov javnega zdravja, da bi nekoliko bolje razumeli vzroke bolezni, zagotovili družbeno stabilnost blaginjo in ohranili red.
Kitajci so prakso variolizacije razvili po epidemiji ošpic okoli leta 1000 pred našim štetjem. Cepljenje se je razširilo šele v 20. letih 19. stoletja. Med črno smrtjo v Evropi v 14. stoletju je požiganje delov mest prineslo koristi, saj je uničilo okužbe z glodavci. Razvoj karantene v srednjem veku je omejil učinke drugih nalezljivih bolezni.
Kasneje so začeli graditi kanalizacijo, redno zbirati odpadke, jih sežigati ali odstranjevati, zagotavljati čisto vodo in odvajati stoječo vodo, da bi preprečili razmnoževanje komarjev. Industrijska revolucija je sprva povzročila širjenje bolezni v velikih strnjenih naseljih okoli delavskih domov in tovarn.
Sodobno javno zdravje
Podaljšanje povprečne življenjske dobe v 20. stoletju gre pripisati dosežkom na področju javnega zdravja, kot so programi cepljenja in obvladovanja nalezljivih bolezni, učinkovite varnostne politike na področju motornih vozil in varnosti pri delu, boljše načrtovanje družine, kloriranje pitne vode, ukrepi proti kajenju ter programi za zmanjševanje kroničnih bolezni, kot so rak in bolezni srca, ter več telesne vadbe.
Zaradi podhranjenosti in revščine so v državah v razvoju včasih prisotne nalezljive bolezni, ki jih je v veliki meri mogoče preprečiti. Javno zdravje se je s posameznikovega vedenja in dejavnikov tveganja osredotočilo na vprašanja na ravni prebivalstva, kot so neenakost, revščina in izobrazba. Ugotovljeno je, da na naše zdravje vplivajo kraj, kjer živimo, genetika, naš dohodek, izobrazbeni status in socialni odnosi.
Izobraževanje in usposabljanje
Šole javnega zdravja ponujajo:
- Strokovne stopnje so usmerjene v prakso v okolju javnega zdravja: magister javnega zdravja (M.P.H.), doktor javnega zdravja (Dr.PH.) in magister upravljanja zdravstvenega varstva (M.H.A.). Ukvarjajo se z javnim zdravjem v zdravstvenih oddelkih, organizacijah za upravljano zdravstveno varstvo in organizacijah v skupnosti, bolnišnicah in svetovalnih podjetjih.
- Akademski nazivi so usmerjeni v znanstvene podlage javnega zdravja in preventivne medicine, raziskave, univerzitetno poučevanje na podiplomskih študijskih programih, analizo in razvoj politik ter druge visoke položaje na področju javnega zdravja. Primeri akademskih nazivov so magister znanosti (M.S.), doktor filozofije (Ph.D.) in doktor znanosti (Sc.D.).
Programi javnega zdravja
Večina vlad priznava pomen programov javnega zdravja pri zmanjševanju pojavnosti bolezni, invalidnosti in posledic staranja, čeprav javno zdravje v primerjavi z medicino na splošno prejema bistveno manj državnih sredstev. V zadnjih letih so programi javnega zdravja, ki zagotavljajo cepljenje, dosegli napredek pri krepitvi zdravja, vključno z izkoreninjenjem noric.
Pomembna vprašanja javnega zdravja, s katerimi se trenutno sooča svet, so HIV/AIDS, odpornost proti antibiotikom, ki povzroča ponovni pojav bolezni, kot so tuberkuloza in sladkorna bolezen. Ker so nenalezljive bolezni, ki jih povzroča kajenje, ogrožale javno zdravje, je javno zdravje začelo nadzorovati kajenje. Svetovni zdravstveni sistem mora najti način za izenačitev nalezljivih in nenalezljivih bolezni. Številne države so izvedle pomembne pobude za zmanjšanje kajenja, kot so večja obdavčitev in prepoved kajenja na nekaterih ali vseh javnih mestih.
Na tem plakatu iz leta 1963 je bil nacionalni simbol javnega zdravja CDC "Wellbee", ki je javnost spodbujal k oralnemu cepljenju proti otroški paralizi.
Sorodne strani
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Centri za nadzor in preprečevanje bolezni
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je javno zdravje?
O: Javno zdravje je veda, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, ki ogrožajo splošno zdravje skupnosti, ter s podaljševanjem življenja in krepitvijo zdravja.
V: Kako deluje javno zdravje?
O: Javno zdravje deluje tako, da organizira prizadevanja in ozaveščene odločitve družbe, javnih in zasebnih organizacij, skupnosti in posameznikov za doseganje svojih ciljev. Temelji tudi na analizi zdravja peščice ljudi ali vseh prebivalcev na več celinah in ne le posameznika.
V: Kateri so nekateri deli javnega zdravja?
O: Nekateri deli javnega zdravja vključujejo epidemiologijo, biostatistiko, zdravstvene storitve, okoljsko, socialno, vedenjsko in poklicno zdravje.
V: Kako javno zdravje preprečuje bolezni?
O: Javno zdravje preprečuje bolezni z nadzorovanjem primerov in spodbujanjem zdravega vedenja, kot so umivanje rok, programi cepljenja in razdeljevanje kondomov. Ob izbruhu nalezljive bolezni je morda treba bolezen zdraviti, da se prepreči njeno širjenje na druge.
V: Kdo se odziva na domača vprašanja, povezana z javnim zdravjem?
O: Večina držav ima lastne vladne agencije, ki so odgovorne za odzivanje na domača vprašanja, povezana z javnim zdravjem, in se včasih imenujejo ministrstva za zdravje.
V: Ali obstajajo preprosti načini za preprečevanje bolezni? O: Da, veliko bolezni je mogoče preprečiti s preprostimi nemedicinskimi metodami, kot so dobre higienske navade, na primer umivanje rok, ali cepljenje proti določenim boleznim.
V: Ali ima javno zdravje pomembno vlogo v državah v razvoju? O: Da, javno zdravje ima pomembno vlogo tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, saj zagotavlja lokalne zdravstvene sisteme ali mednarodne nevladne organizacije, ki zagotavljajo osnovno raven zdravstvene oskrbe in storitev preprečevanja bolezni tam, kjer so viri morda omejeni.
