Prašiči (Sus) - opis, biologija, vedenje in gospodarska vloga
Prašiči (Sus): popoln vodič o opisu, biologiji, vedenju, inteligenci in gospodarski vlogi — od svinjine in reje do uporabe pri lovu na tartufe in drugih delovnih nalogah.
Opis in taksonomija
Prašiči so sesalci iz rodu Sus. Vključujejo domačega prašiča in njegovega prednika, evrazijskega divjega prašiča (Sus scrofa), ter druge vrste. Prašiči spadajo v družino kopitarjev Suidae. Sorodna, vendar izven rodu sta babirusa in bradavičar. Kot vsi sesalci izvirajo iz iz Starega sveta.
Anatomija in videz
Prašiči imajo čvrsto, sodčkasto telo in kratke noge. Tipične značilnosti so močan rilček, s katerim prekopavajo zemljo, in skeptični sekalci oziroma kljove (tuski), ki so pri nekaterih vrstah močno razviti. Koža je lahko prekrita s kratko krznom; barve so različne — domači prašiči so pogosto rožnate barve, vendar so pasme lahko bele, črne, rjave ali pisanih kombinacij. Domači prašiči so različnih oblik in velikosti; manjše vrste oziroma izbrane pasme pogosto držijo tudi kot lončene prašiči.
Prehrana in prebava
Prašiči so vsejedi, kar pomeni, da se prehranjujejo z rastlinsko in živalsko hrano. Z močnim rilcem izkopavajo korenine, gomolje, žuželke in male vretenčarje, prav tako zaužijejo ostanke hrane. Prebavni sistem prašičev je monogastričen (enoprstni želodec), prilagojen za raznovrstno in energijsko bogato prehrano.
Vedenje, socialnost in inteligenca
Prašiči so zelo družabne in inteligentne živali. Mladiči prašičev se imenujejo pujski. Živijo v družinah ali čredah z jasnimi socialnimi hierarhijami (pri divjem prašiču pogosto v skupinah, imenovanih sounder). So sposobni učenja in pomnjenja; raziskave so pokazale, da se naučijo reševati naloge, prepoznavajo posameznike in celo lahko naučijo igrati videoigre v eksperimentalnih pogojih. Prašiči se pogosto uporabljajo kot delovne živali — za iskanje tartufov, vleko vozičkov in odkrivanje min. Obstajajo tudi prašičje dirke kot zabavne prireditve.
Vedenjski prilagoditveni mehanizmi
Valjanje v blatu je pogosta in koristna navada: služi kot zaščita pred sončno svetlobo, žuželkami in klopom pred njihovo kožo, pomaga ohranjati vlažnost kože ter znižuje telesno temperaturo v vročini. Zaradi tega vedenja imajo prašiči pogosto zmotno podobo kot umazani — v resnici je valjanje v blatu oblika termoregulacije in obrambe pred paraziti.
Razmnoževanje in rast
Spolna zrelost nastopi pri različnih pasmah v različnih starostih; pri domačih prašičih je običajno med 5–9 meseci. Brejost traja približno 114 dni (pogosto opisano kot 3 mesece, 3 tedni in 3 dni). V leglu je lahko od nekaj pa do več pujskov; rejci navadno skrbijo za selekcijo in nego, da zagotovijo rast in preživetje mladičev. Pujski se običajno odstavijo po nekaj tednih, odvisno od rejskih praks.
Zdravje, bolezni in varnost hrane
Prašičerejci skrbijo, da živali ne dobijo bolezni ali parazitov, ki bi lahko škodovali ljudem. Med pomembnejšimi boleznimi prašičev so trihineloza, prašičja gripa, klasična in afriška prašičja kuga ter bakterijske in parazitske okužbe. Pravilna veterinarska oskrba, cepljenja, bio-varnostne ukrepe in nadzor pri odpustu v prehransko verigo so ključni za preprečevanje širjenja bolezni in varnost svinjine.
Gospodarska vloga in človeški odnos
Meso domačih prašičev se uživa kot hrana in se imenuje svinjina. Poleg mesa so pomembni tudi drugi proizvodi: koža, maščobe (slanina), organi ter stranski proizvodi za industrijo. Hranilna vrednost svinjine in njena razširjena uporaba v kuhinji sta glavni razlog za intenzivno rejo po svetu. Vendar pa nekatere skupine ne uživajo svinjine iz verskih razlogov — Judovska in muslimanska religija ter nekatere krščanske veroizpovedi verjamejo, da je uživanje svinjine napačno.
Prašiči niso pomembni le za prehrano; v znanosti so pogosto uporabljeni kot modelni organizmi v fiziologiji in medicini, v nekaterih primerih tudi v raziskavah xenotransplantacij. Divji prašiči in svinje vplivajo tudi na naravno okolje in kmetijstvo (izkopavanje, širjenje semen, škoda na poljih), zato jih ljudje lovijo ali nadzorujejo populacije.
Dobrobit in etični vidiki
Zaradi inteligence in socialne narave prašičev se vedno več pozornosti namenja njihovemu počutju. Kritike intenzivnega rejo opozarjajo na stiske pri komercialni proizvodnji, zato se pojavljajo priporočila za bolj human način reje: prosti vzreji, boljši bivalni pogoji, zagotavljanje socialnih skupin in veterinarska oskrba. Hkrati rejci izvajajo ukrepe, da preprečijo širjenje bolezni in izboljšajo držanje živali.
Raznolikost pasem in uporabe
Domače pasme so se razvile za različne namene: mesne, mlečne, za svinjsko mast in tudi manjše pasme kot hišni ljubljenčki. Nekateri ljudje gojijo lončene prašiče ali mini prašičke kot hišne živali, čeprav so tudi ti zahtevni glede oskrbe in okolja. Poleg tega se divji prašič pojavlja v številnih ekosistemih Evrope, Azije in severne Afrike ter v zadnjih letih povzroča porast konfliktov s kmetijstvom in prenosom bolezni.
Zanimivosti
- Prašiči imajo izjemno razvit vonj, zato so odlični pri iskanju tartufov.
- Čeprav pogosto mislimo, da prašiči ne znajo čutiti topline ali navezanosti, so sposobni močnih socialnih vezi in kompleksnega vedenja.
- V nekaterih kulturah so prašiči vključeni v rituale, v drugih pa so predmet prehranskih prepovedi.
Prašiči tako predstavljajo pomembno skupino živali z bogato biologijo, pomembno vlogo v kmetijstvu in številnimi izzivi glede zdravja, etike in upravljanja populacij.
Moški, ki na kolesu prevaža prašiča v Zambiji
Vlak s sliko najbolj priljubljenega prašička na svetu, v tem primeru prašička Peppe.
Domači prašič, ki leži na preprogi
Skrb
Prašiči potrebujejo topel in čist prostor pod streho, kjer lahko spijo, in ne smejo biti v gneči. Redno jih je treba pregledovati glede bolezni. Prašiči potrebujejo veliko vode. Več kot polovica njihove telesne teže je sestavljena iz vode. Prašičem je treba dati vso krmo, ki jo lahko pojedo, kar je običajno štiri do pet kilogramov na dan za odrasle prašiče. Koruza je dobra hrana za prašiče, vendar morajo imeti tudi beljakovinske dodatke.
Prašiče najdemo po vsem svetu, živijo na kmetijah in v naravi, so pa tudi priljubljeni hišni ljubljenčki. Prašiče redijo in koljejo zaradi njihovega mesa, svinjine.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je znanstveno ime prašičev?
O: Prašiči so iz rodu Sus in spadajo v družino kopitarjev Suidae. Njihov prednik je evrazijski divji prašič (Sus scrofa).
V: Kako se imenujejo prašički?
O: Prašički se imenujejo pujski ali mladiči.
V: Katere religije prepovedujejo uživanje svinjine?
O: Judovska in muslimanska religija ter nekatere krščanske veroizpovedi verjamejo, da je uživanje svinjine napačno.
V: Kako se prašiči zaščitijo pred sončno svetlobo?
O: Prašiči se valjajo v blatu, da se zaščitijo pred sončno svetlobo. S tem ohranjajo vlažno kožo in v vročih dneh znižujejo telesno temperaturo.
V: Ali so prašiči vsejedi?
O: Da, prašiči so vsejedi, kar pomeni, da jedo tako rastline kot živali.
V: Ali so prašiči inteligentne živali?
O: Da, prašiči so zelo družabne in inteligentne živali. Naučijo se celo igrati videoigre.
V: Kako ljudje uporabljajo domače prašiče?
O:Domači prašiči se običajno uporabljajo kot delovne živali. Uporabljajo se za lov na tartufe, vleko vozov in odkrivanje min. Svinjske dirke so tudi oblika zabave.
Iskati